Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma bo v soboto, 24. januarja, ob 20.00 premiera krstne uprizoritve Homerjeve Iliade, ki je nastala v koprodukciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma.

Režiser uprizoritve je Jernej Lorenci, ki je skupaj z dramaturgoma Evo Mahkovic in Maticem Starino tudi avtor priredbe tega znamenitega epa. V uprizoritvi igrajo Jure Henigman kot Ahil, Nina Ivanišin kot Tetida, Aljaž Jovanović kot Paris, Gregor Luštek kot Hefajst, Marko Mandić kot Hektor, Zvezdana Novaković kot Brizejda, Jette Ostan Vejrup kot Hera, Tina Potočnik kot Helena, Matej Puc kot Zevs, Blaž Setnikar kot Patroklos, Janez Škof kot Priam in Jernej Šugman kot Agamemnon. Kot pravi Lorenci, je »Iliada prvi ep Evrope, praroman, praopera, praspektakel, prvi MTV«. Odpira vprašanja posameznika in identitete ter možnosti razmišljanja o času, v katerem živimo.

Ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor opaža, da so v času moralne in finančne krize kultura, umetnost, in s tem tudi gledališče, na žalost postavljeni na stranske tire ter da se prav tu kot izredno pomembno predstavi sodelovanje gledaliških institucij, ki pokaže, kako živo in močno je slovensko gledališče v resnici ter koliko možnosti za pogovore o stanju družbe, v kateri živimo, dejansko lahko ponudi. To odpira tudi vprašanje identitete, ki  je tudi rdeča nit letošnjega repertoarja SNG Drama Ljubljana. Spraševanje o spremembah evropske civilizacije in zgodovini vojn je ravnatelja Drame Igorja Samoborja in režiserja Jerneja Lorencija privedlo do odločitve za uprizoritev Iliade, pratemelja in izvora Evrope, njenega začetka.

Kot pravi direktorica in umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega Barbara Hieng Samobor, se je za sodelovanje v koprodukciji odločila tudi zaradi priložnosti ponovnega ustvarjanja z režiserjem Lorencijem,  možnosti sodelovanja in poglobljenega medsebojnega spoznavanja med člani obeh največjih slovenskih igralskih ansamblov ter uprizoritvenih priložnosti, ki jih daje veličastni oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma. Na novinarski konferenci pred premiero je poudarila, da gre za uprizoritev, ki je ne moremo opisovati, ampak jo moramo sami doživeti. »Opisuje  na tisoče ljudi, ki so bili in ki bodo. Opisuje jo tisočim ljudem, ki bodo to predstavo gledali, pa vendarle pušča posameznemu gledalcu, da bo predstavo prosto evociral v svoji fantaziji, s pomočjo fantazije, ki jo bo imel pred sabo na odru in v ušesih. Gre za uprizoritev, ki priklicuje neke podobe, buri domišljijo, omogoča lastne asociacije, odpira zelo široke asociativne pokrajine, ne da bi nas silila v ta ali oni zgodovinski  čas, lahko si ga celo poljubno izberemo. Vsi avtorji  verjamejo v to, da sta poezija in glasba oz. zvočna kreacija tista, iz katere lahko nastane več podob, ki so lahko preprosto likovne ali pa celo čustvena in filozofska potovanja. Uprizoritev na odru povzroči zelo veliko, največ pa stavi na dogajanja v naših glavah.«

Generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski pri Iliadi izpostavlja kontradikcijo med uprizoritvenim prostorom in občutkom intimnosti, ki ga predstava vzbuja. »Iliada ustvari občutek intimnosti kljub velikemu volumnu Gallusove dvorane Cankarjevega doma in daje gledalcu občutek, da je sam z ljudmi, ki so na odru.« Intimnost poudarja tudi vizualna podoba Iliade pod avtorstvom fotografa Petra Uhana in oblikovalke Maje Gspan. »V urbanem okolju se srečujemo z obrazi igralcev, ki nas gledajo v oči. In takšna je tudi Iliada, kot gledalec se počutiš zelo blizu.«

»Ena naših prvotnih idej je bila, da v času, ko vedno bolj in bolj skrbimo vsak zase, odpremo čim več priložnosti za sodelovanje med odličnimi igralci, ki se navadno med seboj v poklicnem smislu ne srečujejo dovolj. V tem času radikalnega individualizma je to še posebej pomembno sporočilo, hkrati pa ena od temeljnih vlog teatra in umetnosti,« je povedal režiser uprizoritve Jernej Lorenci in ob tem poudaril še pomen govora in petja, ki v epu nastopata kot eno. Zven in pomen posamične besede nista ločena, subjekt in objekt ne dosežeta tega razcepa. Pri ustvarjanju predstave v Gallusovi dvorani so režiser in ekipa želeli tudi intimizirati prostor, v katerem bo živela Iliada. »Iščemo gledališko doživetje,« poudarja Lorenci.

Pri ustvarjanju priredbe sta poleg Lorencija sodelovala tudi dramaturga Matic Starina in Eva Mahkovic.  Starina pravi, da je končno besedilo nastajalo organsko, skozi celoten proces študija, ko ga je skupaj vsakodnevno klesala celotna ekipa. »To je še vedno Homerjeva Iliada, ampak tudi Iliada celotne ekipe in kmalu tudi vaša.« Eva Mahkovic izpostavlja uporabo časovnega okvirja v Homerjevi Iliadi in vprašanje konstrukcije časovnice zgodbe, čeprav je to ep. »Zavedati se moramo značilnosti tega posebnega žanra. Homerjeva zgodba je samo drobec v neki široko zastavljeni zgodbi trojanskega cikla. Kot eden ključnih izzivov se je postavilo vprašanje, kako postaviti uprizoritev na oder, ne da bi izgubili epsko širino.«

Lektorica Tatjana Stanič v ospredje postavi vrhunskost Sovretovega prevoda Iliade, ki je bil nagrajen tudi s Prešernovo nagrado. »Ko smo besedilo v roke vzele nove generacije, se je izkazalo, da njegova genialnost še vedno drži. Pri študiju uprizoritev se kdaj zgodi, da besedilo začne razpadati, v našem primeru pa nikakor ni bilo tako. Prevod nam je bil v trdno oporo pri delu. Pri Iliadi gre za posebno strukturo podajanja informacij skozi verz heksameter, ki ga je bilo treba tudi oživiti in ozavestiti na gledališki način. Kar se bo slišalo na odru, bo pravzaprav gledališka interpretacija epske pripovedi.«

Koreograf in asistent režiserja Gregor Luštek izpostavi zanimivo povezavo med heksametrom v epu, in izzivom iskanja narativnosti iz neke druge ritmične pozicije, ko direktna pripovednost ne deluje več. Scenografa Branka Hojnika sta pri ustvarjanju scenografije navdihovali svetloba in njena igra v gledališkem prostoru. Enako kot ostali sodelavci pa izpostavlja zadovoljstvo ob sodelovanju v takšnem kolektivu. Prav tako so tudi igralci veseli sodelovanja z igralskimi kolegi iz drugega gledališča.

Uprizoritev pomembno definira glasba, ki jo je ustvaril večkrat nagrajeni skladatelj Branko Rožman skupaj z asistentko Zvezdano Novaković. Kostumografinja je Belinda Radulović, luč pa  oblikuje Pascal Mérat. Pri Iliadi sodeluje tudi asistentka scenografa Eva Brvar Ravnikar.

Predpremiera: PE, 23. januarja 2015, ob 19.30
Premiera: SO, 24. januarja, ob 20.00

Ponovitve: PO, 26., TO, 27., SR, 28., ČE, 29., PE, 30., in SO, 31. januarja, ter TO, 3., SR, 4., PO, 23., TO, 24., SR, 25., ČE, 26., PE, 27., in SO, 28. februarja 2015, ob 19.00

Gallusova dvorana; cene vstopnic 23, 18, 15, 12, 11* EUR
* Cena s popustom na najnižjo kategorijo sedežev za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence. 

FOTO: Peter Uhan


Nazaj