Ljubljana, 16. april 2019 – Gluhi in naglušni se zaradi oviranosti pogosto srečujejo z oteženim dostopom do kulturnih vsebin. Pobuda Gledališki tolmač odgovarja na to vrzel in v slovenski prostor prinaša serijo gledaliških predstav s tolmačem za gluhe. Pobudo organizira Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana ob podpori NLB in v sodelovanju s štirimi slovenskimi gledališči. Dolgoročni cilj je zagotoviti ustrezno kvoto predstav s tolmačem v vseh slovenskih gledališčih.

»Vav, izjemno! Tole je bilo res nekaj zelo posebnega,« je po ogledu predstave Katje Perat Mazohistka s tolmačenjem v znakovni jezik dejala Petra, ki je gluha od rojstva. V Sloveniji znakovni jezik za vsakodnevno sporazumevanje uporablja okoli tisoč gluhih. Pri komuniciranju gluhi namesto glasu in izgovorjenih besed uporabljajo svoje roke, telo, obraz, usta in glavo.

Gluhota je po klasifikaciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ena najtežjih oblik invalidnosti, ki ljudi pogosto potisne na rob družbe. Kljub temu, da imajo gluhi v Sloveniji ustavno zagotovljene enake pravice kot slišeči, pa je uveljavljanje pravice do kulture in dostop do kulturnih dobrin pogosto velik problem, na kar opozarjajo v Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana: »Med predstavo sem opazoval ganjene obraze naših članov, ki so povedali več kot tisoč besed. Pobuda Gledališki tolmač v sebi nosi dve močni sporočili. Prvo je, da gluhi in naglušni želimo biti vključeni v družbeno dogajanje in drugo, da se vse da, kadar posluh za sočloveka prevlada nad ostalim. Zato hvala NLB, ki nam omogoča ta nepozabna doživetja in hvala slovenskim gledališčem, ki so brez obotavljanja sprejela naš predlog za vključitev tolmača znakovnega jezika v izbrane predstave,« je dejal Gorazd Orešnik, predsednik Društva gluhih in naglušnih Ljubljana.

Tolmači se na odru zlijejo z igralci. Ideja za pobudo Gledališki tolmač je na Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana vzklila v želji omogočiti gluhim vstop v edinstven svet gledališke umetnosti in ob tem ozaveščati slišeče prebivalstvo o pomenu socialne vključenosti invalidov. Projekt, ki ga podpira NLB, poteka v sodelovanju z Anton Podbevšek Teatrom, Lutkovnim gledališčem Ljubljana, Prešernovim gledališčem Kranj in SNG Nova Gorica. Trenutno si lahko gluhi v omenjenih gledališčih ogledajo štiri predstave, ki so v živo tolmačene v znakovni jezik, nove uprizoritve s tolmačem pa se obetajo tudi v naslednji gledališki sezoni. Predstavo tolmačijo štirje tolmači slovenskega znakovnega jezika Nataša Kordiš, Natalija Spark, Martin Klepec in Karin Brumen, vsi otroci gluhih staršev, ki so znakovni jezik spoznavali že od rojstva.

Ena od značilnosti znakovnega jezika je, da nima enake slovnice kot govorni jezik na istem geografskem območju in se razvija znotraj skupnosti gluhih. Vse to je bilo treba upoštevati pri pripravi gledaliških tolmačev, ki gledališka dela naravnost z odra tolmačijo v slovenski znakovni jezik in gluhim v občinstvu pričarajo nepozabno izkušnjo spremljanja stalnih predstav v živo. Ključno vlogo pri tem je imela prva gluha režiserka za gledališče in film v Sloveniji, Lada Lištvanova, ki je prevzela delo s tolmači in pripravo tolmačev na sodelovanje v predstavi: »Delo s tolmači je bila nepozabna izkušnja. Naš osrednji cilj je bil besedilo čim bolj nazorno prirediti v znakovni jezik tako, da bo razumljivo gluhim gledalcem. Srečavali smo se individualno, kot tudi v skupini, svetovali drug drugemu in pilili podrobnosti. Kapo dol vsem tolmačem za trud, ki so ga vložili v ta projekt. Verjamem, da bodo tudi gluhi prepoznali predanost in kakovost njihovega dela.«

Bančno svetovanje s tolmačem in delavnice opismenjevanja. NLB, podpornica pobude Gledališki tolmač, že v tem letu načrtuje uvedbo storitev, ki bodo gluhim olajšale opravljanje osnovnih bančnih storitev, ob tem pa bo organizirala tudi delavnice finančnega opismenjevanja za gluhe: »NLB podpira pobudo Gledališki tolmač, s katero si Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana prizadeva gledališče približati gluhim. Smo edina banka v Sloveniji, ki svojim strankam z video klicem 365 dni v letu, 24 ur na dan, kjerkoli so, omogoča opravljanje osnovnih bančnih storitev in svetovanje na daljavo. Še v tem letu pa bomo omenjeno storitev s prisotnostjo tolmača omogočili tudi gluhim, saj tudi mi želimo, da bi bili enakovredno vključeni v svet slišečih,« je pojasnil Andrej Krajner, direktor Komuniciranja v NLB.

Več informacij