S pomočjo aplikacije Izvoli.eu ( http://izvoli.eu/ ), ki so jo razvili na inštitutu Danes je nov dan, lahko volivci in volivke ugotovijo, katere stranke se najbolj ujemajo z njihovimi političnimi prepričanji. S podrobnejšo analizo stališč, ki jih imajo stranke do pomembnih evropskih vprašanj, pa lahko spoznamo tudi njihove strategije za soočanje z glavnimi izzivi Unije.

Ljubljana, 4. junij 2024 – Aplikacija Izvoli.eu uporabnikom in uporabnicam omogoča, da podajo svoja stališča do 30 trditev, vezanih na vsebine in politike, ki bodo pomembno vplivale na prihodnost Evrope. Na ta način lahko izvejo, katere stranke so na trditve največkrat podale enaka mnenja in si ogledajo odzive vseh sodelujočih strank. Prav podrobnejša analiza teh odzivov pa lahko poglobi razumevanje ključnih podobnosti in razlik v usmeritvah strank pred evropskimi volitvami.

Vprašanje zelenega prehoda je eno od najbolj polemičnih po vsej Uniji, do številnih razhajanj pa prihaja tudi doma. Da bi morali boju proti podnebni krizi podrediti vse druge politike, menijo Levica, SD, Vesna, Zeleni Slovenije in Nič od tega, zanimivo pa je, da se od koalicijskih strank do te trditve ni opredelila Svoboda. Vse ukrepe s področja zelenega prehoda sicer podpirata samo Levica in Vesna, najbolj pa jim nasprotujejo v SDS in NSi, čeprav se slednja strinja, da bi moral biti na embalaži živil označen njihov vpliv na okolje. Jedrsko energijo bi kot trajnostno priznale vse stranke razen Zelenih, ki so nevtralni, ter Levice in Vesne, ki se s tem ne strinjata.

Med vladnimi strankami je prihajalo do razhajanj tudi na področju migracij. Da bi morali prosilci za azil zanj zaprositi na zunanjih mejah in tam počakati na odločitev, se namreč strinjajo Svoboda, SDS, NSi, Resni.ca, DeSUS in Dobra država ter Zeleni Slovenije, proti pa sta Levica in SD. Bolj enotne so bile stranke glede olajšanega priseljevanja kvalificiranih delavcev, saj temu nasprotujeta le SDS in Resni.ca, prav vse stranke razen Nič od tega, ki je nevtralna, pa so proti ponovni vzpostavitvi stalnega nadzora na mejah med članicami EU.

Koalicija je bila najbolj enotna na gospodarskem področju, saj bi med drugim državam članicam vse dovolile večji proračunski primanjkljaj, uvedle štiridnevni delovni teden in omejile cene osnovnih življenjskih potrebščin, čemur najbolj nasprotujeta SDS in NSi. Proti zgornjim mejam cen življenjskih potrebščin je še Vesna, proti višjemu proračunskemu primanjkljaju pa Resni.ca. Največ polemike na tem področju je bilo pri vprašanju o davku na uvoz kitajskih električnih avtomobilov, s čimer se poleg vladnih strank strinjata še NSi in Resni.ca, SDS in Zeleni pa so neopredeljeni. Se pa prav vse sodelujoče stranke strinjajo, da bi morale korporacije plačevati vsaj minimalne davke v vseh državah, kjer delujejo.

Sicer pa so se poleg že omenjenih področij vse stranke strinjale tudi o regulaciji družbenih omrežij glede dezinformacij, večjih vložkih v železnice, transparentnem objavljanju informacij o premoženju funkcionarjev in politiki "samo ja pomeni ja". Na drugi strani pa je do največjih razhajanj prišlo pri prodaji orožja Ukrajini in Izraelu. Stranke so se najtežje opredelile do financiranja orožja za Ukrajino, kjer so nevtralen odgovor podale kar tri, in sicer Svoboda, Vesna ter Zeleni Slovenije, največkrat pa se je s petimi nevtralnimi odgovori podajanju konkretnih stališč izognila stranka SDS.

Če želijo volivci in volivke pred evropskimi volitvami, ki bodo sicer potekale 9. junija, o podobnih tematikah poiskati še več informacij, lahko te poleg aplikacije Izvoli.eu najdejo tudi na platformi skupajsmo.eu, ki jo je sicer razvil Evropski parlament.