Maribor, 22. november 2022 – Družba za spremljanje in analizo medijev Press Clipping je izvedla raziskavo, v kateri so v slovenskih medijih spremljali besedno zvezo lažne novice (fake news) v obdobju med januarjem 2018 in septembrom 2022. Fake news se sicer nanaša na določene lastnosti, oblike in kvaliteto informacij, ki krožijo po socialnih medijih in so v zadnjih 5 letih določile, berite »oslabile« splošno raven razgledanosti in kognitivne kapacitete bralstva na način, da se ob tem počutimo bolj pametne in razgledane, kot kadar koli prej.

Koliko je med vsemi objavljenimi novicami lažnih ne vemo. Vemo pa kolikokrat se je besedna zveza v angleški in slovenski obliki pojavila v slovenskih medijih. Takih objav je bilo med januarjem 2018 in septembrom 2022 okrog 6056. Povprečno 106 na mesec. Tudi zato smo gotovo tako ali drugače seznanjeni s tem relativno novim pojmom, ki označuje laži v novih oblikah. Fake news se sicer nanaša na določene lastnosti, oblike in kvaliteto informacij, ki krožijo po socialnih medijih in so v zadnjih 5 letih v precejšnji meri določile, berite »oslabile« splošno raven vednosti, razgledanosti in kognitivne kapacitete bralstva na način, da se ob tem počutimo bolj pametne in razgledane, kot kadar koli prej. Vzajemno so se v tem obdobju osiromašile in skrčile novinarske ekipe, vsebine konkretnih edicij, oddaj, ter splošno zavedanje o pomenu medijev.

Prazgodovina (2014) in izvor fenomena lažnih novic je povezan s komunikacijskim delovanjem nekdanjega predsednika prve in največje med demokracijami. Beseda fake news se je od leta 2018, ko smo jo začeli spremljati v slovenskih medijih nekajkrat bolj zgoščeno pojavljala. Prvo zgostitev zaznamo v drugem polletju 2018, povezana je z najpomembnejšo postransko zadevo, nogometnim zvezdništvom. Najintenzivnejšo koncentracijo smo zasledili tekom prologa covid epidemije v prvi polovici leta 2020 in tretjo z začetkom ukrajinske vojne letos zgodaj spomladi. V zadnjih treh letih je torej povezana s kriznim komuniciranjem in različnimi razlagami dogodkov in situacij, ki nam postavljajo koordinate vsakdanjega življenja.

O lažeh so v parih najbolj intenzivno razsvetljevali »državna sistemska medija« in »zasebna strankarska medija«. Največ takih objav je objavila Slovenska tiskovna agencija (266) in spletni portal nova24tv.si (265). Sledita portala rtvslo.si (218) in demokracija.si (185). Novinarji v klasičnih medijih so v vseh teh objavah na različne načine želeli opozoriti in podučiti o lažnih novicah. Največ objav so objavili: Bojan Požar (52), Peter Jančič (48), sledita Marko Crnkovič (42) in Marcel Štefančič jr. (35) ter Boris Čibej (25). Koliko so bili našteti, sicer vsi izpostavljeni tradicionalni vplivneži pri tem uspešni je težko presoditi, gotovo pa trud ni bil zaman, če ne drugega so obilo znanja s tega področja morda uporabili pri svojem lastnem pisanju.

Foto: Technische Universität Darmstadt in Press Clipping