7. 11. 2024 Nagrada Igorja Zabela za kulturo in teorijo se podeljuje kustosom, umetnostnim zgodovinarjem, teoretikom, piscem in kritikom za izjemne dosežke na področju vizualne umetnosti in kulture srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope.
Nagrada, poimenovana po uglednem slovenskem kustosu in umetnostnem zgodovinarju Igorju Zabelu (1958–2005), je pobuda ERSTE sklada z Dunaja, ki jo od leta 2008 bienalno podeljuje z Društvom Igor Zabel za kulturo in teorijo. Prejemnike_ce nagrade in treh štipendij izbere tričlanska mednarodna žirija na osnovi predlogov desetih nominatorjev. Nagradni sklad v višini 85.000 eur uvršča nagrado Igorja Zabela med najprestižnejša priznanja za kulturne dejavnosti na področju srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope.
Prejemnica nagrade Igorja Zabela za kulturo in teorijo 2024 je Edit András. Umetnostna zgodovinarka, kritičarka in kuratorka Edit András iz Budimpešte, s svojo zavzetostjo in strokovnim znanjem tako ozavešča o pomenu in subverzivni moči umetnosti in kulture kot tudi goji medgeneracijski in medkulturni dialog ter solidarnost, ki so danes, v obdobju vse bolj nasilnih, zatiralskih in diskriminatornih politik, še toliko bolj potrebni.
Prejemnika in prejemnica štipendij Igorja Zabela 2024
Irfan Hošić (Bosna in Hercegovina), kurator, kritik, pedagog in umetniški direktor Centra za sodobno kulturo KRAK, Bihać, za navdihujočo sposobnost povezovanja umetnosti, izobraževanja in izgrajevanja skupnosti. Hošićevo interesno področje je široko, sega od umetnosti do mode, od premislekov javnega prostora do ekologije. Poglobil se je tudi v preučevanje nasilja in kriz ter vlogo umetnosti in kulture v povojni in pogenocidni družbi, predvsem na Balkanu. Žirija Hošića nagrajuje tudi za
izjemno sposobnost sprožanja novih pobud, njihovega vodenja ter vzpostavljanja potrebnega zagona za uspeh in vpliv na družbe, v katerih delujejo.
Ovidiu Ţichindeleanu (Romunija/Danska), filozof in kulturni teoretik, kurator, prevajalec, urednik, avtor in pedagog, za izjemno sposobnost ustvarjanja povezav med različnimi disciplinami in geografskimi območji, impresivni opus teoretskih besedil in javnih predavanj, ki odražajo globoko angažiranost tako za kulturna kot družbena vprašanja, ter zavezanost k vključevanju vzhodnoevropskih umetnikov v mednarodne kulturne dogodke. Ţichindeleanu je še posebej angažiran v umetniškem in kulturnem življenju Romunije in Moldavije, kjer je dolgoletni svetovalec za projekte in razstave Centra za sodobno umetnost Kišinjev (KSA:K). Področja njegovega delovanja so kritična družbena teorija, filozofija čutov, dekolonialna misel, transnacionalna politika, umetniške prakse v vzhodni Evropi ter kulturne zgodovine socializma in postsocializma.
Natalija Vujošević (Črna gora), umetnica in kuratorka, za izjemno raziskovalno in kuratorsko delo, ki vključuje zgodovinjenje, oživljanje in kontekstualizacijo marginaliziranih, a globalno edinstvenih umetniških zbirk in arhivov iz časa jugoslovanskega socializma, pa tudi postjugoslovanskih obdobij. S svojim delom prispeva tako k prepoznavnosti teh zbirk in arhivov kakor k razvoju sodobnih arhivskih, raziskovalnih in kuratorskih praks, ki temeljijo na postkolonialni teoriji in dekolonizaciji. Žirija še posebej izpostavlja večletna projekta Arhiv Cetinjskih bienalov, ki ga razvija v okviru Inštituta za sodobno umetnost v Cetinju, ter Laboratorij zbirke umetnosti neuvrščenih držav, ki ga razvija v okviru Muzeja sodobne umetnosti Črne gore v Podgorici.
Žirija 2024: Manuel Borja-Villel, umetnostni zgodovinar in kurator, Madrid/Barcelona • Ilona Németh, umetnica, kuratorka in profesorica na Fakulteti za arhitekturo in oblikovanje Slovaške univerze za tehnologijo STU, Bratislava • Angelika Richter, umetnostna zgodovinarka, kuratorka in predsednica Šole za umetnost in oblikovanje Weißensee, Berlin
Nominatorke in nominatorji 2024: Zbyněk Baladrán • Pavel Brăila • Sandra Bradvić • Dessislava Dimova • Margarethe Makovec & Anton Lederer • Zofia Nierodzińska • Adrian Paci • Eszter Szakács • Attila Tordai-S. • Māra Traumane
Slovesna podelitev nagrade Igorja Zabela za kulturo in teorijo 2024 bo 29. novembra 2024 ob 20.30 v Sokolskem domu Tabor v Ljubljani. 28. in 29. novembra 2024 bo v okviru programa nagrade Igorja Zabela potekal seminar, na katerem bodo prejemnice in prejemniki nagrade in štipendij predstavili svoje delo ter razpravljali o zmožnostih umetnosti in teorije iz srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope in njunemu prispevku svetu v času zaostrenih kriz.
Četrtek, 28. november 2024
15.00–16.30, Moderna galerija (MG+), Cankarjeva 15, Ljubljana
Transformativne kulturne prakse
Predavatelja: Irfan Hošić, Ovidiu Ţichindeleanu
Petek, 29. november 2024
10.00–11.30, Muzej sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM), Maistrova 3, Ljubljana
Lokalno umeščena vednost
Predavateljici: Edit András, Natalija Vujošević
Letošnji program navdihuje sodelovalno, podporno in skrbno delo Igorja Zabela na področju umetnosti in kulture. Živimo v času naraščajočih, vse bolj prepletenih kriz in katastrof, ki škodijo človeškim in ne-človeškim življenjem ter spodbujajo zatiralne, nasilne politike in ideologije. V tem kontekstu z nagrado Igorja Zabela 2024 in s spremnim seminarjem izpostavljamo prakse, ki afirmirajo življenje, gradijo prečna sodelovanja, aktivirajo emancipatorne dediščine ter se upirajo zatiranju in diskriminaciji, cinizmu in resignaciji.
