Prva slovenska uprizoritev drame Penelopiada slovite kanadske avtorice Margaret Atwood v prevodu in priredbi Tiborja Hrsa Pandurja in v režiji Livije Pandur se novembra vrača na program SNG Drama Ljubljana in Festivala Ljubljana. Zadnje letošnje ponovitve odmevne koprodukcije bomo odigrali na novem prizorišču Viteške dvorane ljubljanskih Križank 2., 7. in 8. novembra ob 19.30.
Margaret Atwood je ob predelavi svojega romana v dramsko strukturo zapisala, da je njeno dramsko besedilo Penelopiada odsev ali odmev najprej trojanske vojne, potem Homerjeve epske pesnitve Odiseja, mnogih post-homerskih izpeljav zgodbe (od Ovidija, Danteja, Chaucerja do Jamesa Joycea in mnogih drugih) in seveda njenega romana Penelopiada, na katerem dramatizacija temelji. V interpretaciji Margaret Atwood je Penelopa predvsem drzna in iznajdljiva ženska, ki se ne le zaveda svoje vloge, ampak jo tudi izjemno pretkano skriva, svojo podobo sestavlja iz fragmentov lastnih spominov in s tem opominja, kako je resnica nenehna konstrukcija in dekonstrukcija zgodovine. Da ne obstaja niti v osebni izpovedi niti v mitih, ampak nekje vmes. Spominjanje in uprizarjanje spominov je zanjo edini način osvoboditve. Mora gledati nazaj, da bi se lahko premaknila naprej. Zdi se, da se lahko samo s tem pričevanjem končno osvobodi zapora vsiljene zgodovine, v katero so jo ujeli, in stke novo zgodbo iz svojih preteklih dejanj. In tako kot mnoge pred njo ne more izgubiti ničesar drugega razen lastnih verig.
V Penelopiadi Margaret Attwood osvetli zgodbo Penelope in njenih dvanajstih dekel, ki jih je Odisej ob vrnitvi domov obesil zaradi domnevnega izdajstva in odnosov z ženinimi snubci. Uprizoritev prepleta tri osnovne nivoje naracije. V družbi, v kateri smo še vedno priča nezaslišanemu nasilju nad ženskami, posilstvom in pobijanju, izkoriščanju, neenakosti in podrejenemu položaju žensk, je vsaka pogumna izpoved, tako kot v Penelopiadi, postavljena pred sodišče, pred razsodnika, ki naj bi ugotovil, kdo laže, kdo ima prav in kdo je močnejši. »Glasove Penelope in dekel kot tragiškega grškega zbora postavlja avtorica v grško podzemlje, v zasmrtje, kjer s humorjem in ironijo odkrivajo v Odiseji prikrite in zamolčane dogodke. Vsi liki iz Odiseje so demitizirani in predstavljeni kot ljudje s svojimi slabostmi, so hkrati dobri in zli in nikakor ne absolutni junaki, kot jih slika Homer. Lik Homerjeve Penelope, ki se kot motiv zveste in potrpežljive žene že stoletja vsiljuje kot poučen primer podrejanja žensk, dobi pri Margaret Atwood ingeniozen obrat, saj se na Penelopino izpoved odzivajo obešene služkinje in postavljajo dve ključni vprašanji: zakaj jih je Odisej tako kruto umoril in kakšno vlogo je pri tem igrala Penelopa. Uprizoritveni koncept sledi posmrtnemu reflektiranju dogodkov in intimnemu razkrivanju Penelopine zgodbe, ki jo zdaj, ko je mrtva in ‘ko je drugim zmanjkalo sape’, lahko pripoveduje brezobzirno, brez strahu in brez cenzure, ne misleč na srečen konec, do katerega ‘se najlaže dokoplješ, če pustiš prava vrata zaklenjena in spiš med divjanjem’. Ključno vlogo v predstavi imajo dekle, služkinje, ki kot antični zbor končno lahko pojejo in pričajo, komentirajo in uprizarjajo lastno zgodbo ter nenehno spodbijajo predvsem Penelopino pričevanje; to pa po drugi strani razkriva doslej skrite mehanizme ‘uradne verzije’ Odiseje,« je zapisala režiserka Livija Pandur ob premieri Penelopiade, ki je maja letos na Peklenskem dvorišču Križank zaokrožila repertoar sezone 2021/22.
Prevajalec, avtor priredbe in dramaturg uprizoritve Tibor Hrs Pandur je ob premieri zapisal, da s Penelopiado »Atwood ni dala glasu zgolj po Homerju ‘utišani’ Penelopi, ampak tudi dvanajstim ubitim deklam, ki so v antiki pripadale suženjskemu razredu brez kakršnihkoli pravic ter predstavljale ‘orodje brez uma’ v rokah tedanje elite, in poboj katerih Homerjev ep zgolj površno omeni. Obešene dekle v posthumnem sojenju proti Odiseju v Penelopiadi za svojo smrt okrivijo tako Odiseja kot Penelopo in s tem problematizirajo avtentičnost celotne Penelopine pripovedi. Hkrati pa izid sojenja reflektira sodobne zločine, nepravičnosti in sprenevedanja glede zlorab, zatiranja in ubijanja žensk. Atwood tako demitizira zgodovino, ki jo pišejo ‘zmagovalci’, in opozarja na nevarnost nekritičnega verjetja katerikoli zgodbi, ki se razglaša za dokončno resnico.«
V koprodukcijski uprizoritvi SNG Drama Ljubljana in Festivala Ljubljana igrajo članice Draminega igralskega ansambla Polona Juh, Sabina Kogovšek, Saša Pavlin Stošić in gostje Gaja Filač, Ivana Percan Kodarin, Zala Hodnik, Urška Kastelic, Ana Plahutnik in Maria Shilkina. Avtorsko ekipo Penelopiade (ob režiserki Liviji Pandur ter prevajalcu, avtorju priredbe in dramaturgu Tiborju Hrsu Pandurju) sestavljajo scenograf Sven Jonke, kostumograf Leo Kulaš, svetovalka za gib Sanja Nešković Peršin, avtorja glasbe Silence (Primož Hladnik in Boris Benko), oblikovalka svetlobe Vesna Kolarec, glasbena vodja Živa Ploj Peršuh, lektorica Tatjana Stanič, študijska asistentka dramaturga Brina Jenček in asistent kostumografa Matic Veler.
P E N E L O P A : In kaj sem zdaj, ko velja uradna verzija? Poučna legenda. Palica, s katero pretepajo druge ženske. Zakaj vendar niso tako uvidevne, zveste, tako potrpežljive, kot sem bila jaz? Na to struno igrajo vsi pevci, vsi obrekovalci. Jaz pa bi vam rada zakričala: »Ne zgledujte se po meni!«
Foto: Aljoša Rebolj/SNG Drama Ljubljana, Festival Ljubljana
