2. 10. 2024 - Prva slovenska uprizoritev igre francoskega pisatelja Georgesa Pereca kot »povečevalno steklo za paradoksno situacijo sodobnega človeka«. Dvorana Male Drame na Litostrojski 56, v kateri bo ansambel SNG Drama Ljubljana v času prenove ustvarjal repertoarne novosti in igral uspešnice iz preteklih sezon programa Male Drame, bo prve gledalce sprejela v petek, 4. oktobra, na premieri prve slovenske uprizoritve besedila francoskega pisatelja Georgesa Pereca Povišica v režiji Anđelke Nikolić, ki se prvič predstavlja občinstvu Drame. Prve ponovitve Povišice bodo na sporedu 5., 7., 8., 9., 14., 15., 16. in 24. oktobra ob 20.00. Zadnji oktobrski ponovitvi bo sledil tudi pogovor z ustvarjalci uprizoritve v okviru abonmaja Mala Drama Plus.
Georges Perec v igri Povišica z duhovitim nizanjem situacij pokaže, kaj vse se lahko pripeti protagonistu, ki si prizadeva za zvišanje plače. V prvi slovenski uprizoritvi drame, ki jo je prevedel Aleš Berger, igrajo Klemen Janežič, Brane Grubar, Rok Vihar, v alternaciji Vanja Plut in Nina Valič, Petra Govc, Sabina Kogovšek in Maja Končar. Avtorsko ekipo pod vodstvom režiserke Anđelke Nikolić, tudi scenografinje uprizoritve, sestavljajo dramaturginja Diana Koloini, lektor Arko, kostumografinja Tina Bonča, skladateljica Polona Janežič, oblikovalka odrskega giba Vita Osojnik, oblikovalec svetlobe Dani Žorž in oblikovalec maske Tomaž Erjavec.
Perec je na Slovenskem znan predvsem po svojih romanih (Stvari; Življenje, navodila za uporabo). Bil je član eksperimentalne skupine »matematikov in občasnih literatov ter literatov in občasnih matematikov« Oulipo, ki je literaturo predvsem formalno, posledično pa vsebinsko in tematsko uresničevala s strogimi matematičnimi pravili. S formalnimi jezikovnimi postopki je zaznamovano tudi njegovo besedilo Povišica, ki je bilo sprva napisano v enem samem stavku v drugi osebi ednine in brez ločil ter objavljeno leta 1968 z naslovom Umetnost in način, kako se obrniti na vodjo s prošnjo za povišanje plače. Naslednje leto je bilo besedilo preoblikovano v radijsko partituro za šest glasov in še naslednje v gledališko igro, ki jo v zadnjih letih v francoskem gledališču ponovno igrajo z uspehom.
»Povečanje – želje, da bi imeli več, strahu, da bi ne dobili več, stroškov, ki nam jih povzroči povečanje možnosti, moči, ki jo imajo tisti, ki odločajo o povečanju, kapitala bogatih in moči kapitalizma – to so osrednje teme predstave, o kateri lahko rečemo, da bo sama povečevalno steklo za paradoksno situacijo sodobnega človeka,« je v repertoarni napovedi Povišice zapisala režiserka in scenografinja Anđelka Nikolić. Ob tem je poudarila pomen odrastí na ravni osebnih vrednot in želja, saj po njenem mnenju igra »ponuja možnost, da se vprašamo, kaj vse protagonist izgubi v prizadevanju, da bi dobil več. Na videz je Perecovo besedilo predvsem verbalno, izpisano kot miselni tok protagonista ali kombinacija medijskih in drugih glasov, ki nas nenehno obveščajo o številnih (lažnih) izbirah.« Uprizoritev Povišice v režiji Anđelke Nikolić raziskuje dinamiko življenja v podjetju in tudi (neizrečeni) kontrast med logorejo in grozljivo tišino vsakdanjosti v pisarni.
Povišico je Perec oblikoval »na osnovi nekega organigrama in jo zasnoval kot raziskavo vseh možnosti, ki jih ponuja izhodiščna situacija (ena izmed tehnik, ki jih je uporabil tudi v drugih delih). Naj je postopek še tako formalističen, se vendar razvije v pretanjeno raziskavo toka človeške misli, v katerem se pojavijo pomenljive vsebine in raznolike tonalitete, ki odpirajo spet nove pomene in tako dalje. Besedilo je povsem odprto za različne interpretativne možnosti; vendar zato ni pomensko prazno. Prav nasprotno, kaže, da je skozenj mogoče zajeti velik del tega, o čemer razmišljamo v današnjem svetu; kot so tudi postopki repeticije, variacije, kopičenja značilni za mehanizme našega vsakdanjega življenja,« je v repertoarni napovedi prve slovenske uprizoritve zapisala njena dramaturginja Diana Koloini.
O režiserki
Mednarodno priznana srbska režiserka Anđelka Nikolić (1977) je režirala v že skoraj vseh srbskih gledališčih in prejela številne nagrade, med drugim Sterijeve nagrade za režijo, najboljšo predstavo v celoti (tudi nagrade za glasbo, koreografijo, mlado igralko) in nagrado mednarodne žirije kritikov za uprizoritev Delavci umirajo pojoč (Radnici umiru pevajući) v produkciji Bitef teatra in nagrado Festivala profesionalnih gledališč Joakima Vujića za uprizoritev Negri. Večkrat je že režirala v
slovenskih gledališčih: Nisi pozabila, samo ne spomniš se več Simone Semenič (Glej in KD Integrali 2008), Sofoklovo Antigono in Piko Nogavičko Astrid Lindgren (SLG Celje 2011, 2013), Guliverja po motivih Jonathana Swifta (Gledališče Koper in HNK Rijeka 2015), Da me je strah Maruše Krese (PGK Kranj 2022), Nekaj v zraku Vladimirja Bartola (SSG Trst 2023). Diplomirala je na Katedri za francistiko Filološke fakultete in na Katedri za gledališko in radijsko režijo Fakultete za dramske umetnosti,
oboje v Beogradu. Trenutno pripravlja doktorat na Katedri za scenski dizajn na Fakulteti za tehnične znanosti v Novem Sadu. Prevaja iz francoščine in angleščine. Je soustanoviteljica umetniške skupine Hop.la!, v okviru katere sodeluje v različnih umetniških in raziskovalnih projektih, in Vaškega kulturnega centra Markovac, v katerem se ukvarja s kulturno decentralizacijo in okoljsko ozaveščeno umetnostjo. Napisala je dramski deli Naj nam živi, živi delo (z Milanom Markovićem) in Razsvetlitev
primera serije umorov z zastrupitvami ...
Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana
Video: Gregor Gobec
