20. 6. 2025 - Povzetki izjav govorcev na tiskovni konferenci Društva Asociacija, ki se je odvila ob 9.30 pred prostori Gibanja Svoboda na Slovenski 56. Na njej smo predstavniki NVOi smo odločevalce pozvali k umiku merila 4.2. v Javnem razpisu za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025.
Izjava Asociacije, predsednik Uroš Veber: “Razpis za razvoj in profesionalizacijo NVO v Asociaciiji pozdravljamo, saj je pomemben ukrep za podporo nevladnim organizacijam in prostovoljstvu. Žal pa razpis v trenutni obliki predstavlja oviro za dejanski razvoj številnim nevladnim organizacijam. Razpis uvaja merilo, ki številne organizacije iz področja kulture, okolja, človekovih pravic de facto izključuje iz možnosti pridobitve sredstev, če kot skupina prijaviteljev samostojno oddajo kakovostno vlogo. Merilo dobesedno sili nevladne organizacije v partnerstva, ki nimajo smisla in v projekte brez razvojne vizije ter realnega družbenega učinka. Nerazumljivo je, da so projekti s področja kulture ovrednoteni z eno samo točko, če pa so prijavljeni v konzorciju in z organizacijo s področja zdravstva, pa prejmejo osem točk. Sporno merilo razpisna sredstva namreč razdeljuje na podlagi zbranih dohodninskih donacij organizacij, o čemer bosta nedvomno več povedala direktorja CNVOS in Slovenske filantropije. Iz vidika kulture poudarjamo, da smo argument, da je potrebno pri razdeljevanju sredstev slediti individualnim preferencam ljudi pogosto slišali v času prejšnje vlade. Spomnimo se samo pozivov, da naj se RTV prispevek plačuje televiziji po lastnem izboru posameznika. In pomislimo, kaj bi to pomenilo za javni medij, katerega namen je slediti javnemu interesu. Zakaj takšen kriterij in merilo uvaja vlada, ki se je zavezala razvoju in podpori nevladnim organizacijam je nejasno. Zdi se, da gre za še enega v seriji zdrsov, ki jih v tem mandatu na Ministrstvu za javno upravo ni manjkalo. Vlado zato pozivamo, da sporni kriterij umakne in zagotovi enakopravno financiranje nevladnih organizacij. Sklad za NVO je namreč namenjen vsem nevladnim organizacijam in ne zgolj popularnim ali priljubljenim. Poslanstvo NVO je zagotavljanje storitev na področjih, kjer državi to ne uspeva in ki so pogosto tudi tržno nezanimiva. S tem se uresničuje javni interes, za kar je odgovorna država in za kar je bila izvoljena ta vlada. Sporno merilo bo vodilo v siromašenje sektorja kulture in umetnosti, kjer je treba izpostaviti predvsem neodvisno kulturo in umetnost. Spomnimo, da je bila prav slednja kolateralna žrtev nedavnega fiaska z referendumom o pokojninah za izredne dosežke. Zdaj pa jo, po merilih te vlade, čaka nov udarec. Poslanke in poslance ter vlado pozivamo, da razpis popravi in s tem omogoči enakopravno financiranje ter razvoj vseh nevladnih organizacij, ki s svojim delom opravljajo družbeno-koristno funkcijo in s tem sledijo javnemu interesu.”
Izjava CNVOS, direktor Goran Forbici: “Škoda, da eno nepremišljeno merilo na glavo postavlja nedvomno dobre namene in izjemno dobrodošel razpis. Merilo je napačno, nespoštljivo in nevarno. Napačno je, ker delo dvesto trideset tisoč prostovoljcev in trinajst tisoč zaposlenih v prostovoljskih in nevladnih organizacijah zamenjuje s tekmovanjem v popularnosti. Sporočati vsem, ki se vsakodnevno požrtvovalno trudijo za vse nas, naj se raje ukvarjajo s svojo promocijo in popularnostjo, je preprosto skrajno nespoštljivo. Sklicevati se na ljudski sentiment in preference, je popularna strategija današnje populistične desnice. S tem merilom zato minister za javno upravo iz Gibanja Svoboda nevarno kaže pot vsem tistim, ki želijo disciplinirati civilno družbo in ki v predvolilnem letu že na glas napovedujejo, da bodo takoj, ko dobijo oblast, obračunali z vsemi, ki se z njihovimi demagoškimi politikami ne strinjajo. Zato nas naslednjič najbrž čaka merilo, da dobiš toliko denarja, kolikor si dobil dohodninskih donacij. Kdo bo tokrat in takrat potegnil kratko, je očitno: okoljevarstveniki, zagovorniki človekovih pravic, branilci demokracije pravne države. Minister za javno upravo merila očitno ni dobro premislil. Verjamem, da zdaj to že sam ve in le išče pot, kako napako popraviti. Politike in politikov ne naredi velike to, da trmasto vztrajajo pri svojih napakah ne glede na ceno, marveč da znajo narediti tisto, kar je prav; tudi če morajo ob tem priznati, da so se sprva motili.“
Izjava Slovenske filantropije, izvršni direktor Franci Zlatar: “Predlagano dodatno točkovanje zgolj izbranih tematskih področij v novem javnem razpisu za razvoj in profesionalizacijo prostovoljstva ni le v nasprotju z obstoječimi strateškimi dokumenti in analizami – temveč postavlja nevaren precedens. Namesto da bi krepili raznolikost in strokovnost prostovoljskega sektorja, se predlagani sistem točkovanja nagiba k njegovi enodimenzionalnosti in razslojevanju. Popolnoma nesprejemljivo je, da področja, kot so mladina, človekove pravice, varstvo okolja, kultura, izobraževanje, aktivno državljanstvo in celo turizem, ostajajo brez kakršnegakoli dodatnega priznanja – čeprav ta področja nosijo hrbtenico prostovoljstva v Sloveniji, kar dosledno potrjujejo Skupna letna poročila o prostovoljstvu. Posebej alarmantno je zanemarjanje mladih. Zakon o prostovoljstvu izrecno določa, da morajo prostovoljske organizacije za mladoletne prostovoljce zagotoviti mentorsko podporo. Pa vendar jim razpis priznava vsega dve dodatni točki. Gre za jasno spregledano priložnost: vzgoja za solidarnost, aktivno državljanstvo in preprečevanje osamljenosti mladih bi morali biti temelj prihodnje usmeritve, ne postranska opomba. Namesto da bi bila kakovost dela, družbeni pomen in angažiranost vodilo za dodeljevanje sredstev, novi kriteriji temeljijo na popularnosti – merjeni z donacijami iz dohodnine. A te temeljijo na prepoznavnosti, ne na učinkovitosti. Takšna logika je nevarna, saj odpira vrata za arbitrarnost in izrinja prav tiste organizacije, ki kljub omejenim sredstvom dosegajo največ za skupnost. Zato tudi kot koordinatorji Slovenske mreže prostovoljskih organizacij pozivamo ministrstvo, da predlagana merila ponovno premisli – ob sodelovanju vseh ključnih deležnikov. Cilj mora biti razpis, ki bo omogočil razvoj prostovoljstva v vsej njegovi raznolikosti. Le tako lahko krepimo ne le sektor, ampak tudi temelje vključujoče, pravične in solidarne družbe.”
Izjava Mladinske mreže MaMa, govorec Borut Pelko, vodja projektov: “Na Mreži MaMa kot mrežni organizaciji mladinskih centrov, ki so varni prostori za mlade, kjer mladi načrtujejo in izvajajo programe, smo nad razpisnimi pogoji presenečeni, saj so mladi pomemben del družbe in naša sedanjost in prihodnost. Organizacije v mladinskem sektorju, ki vsak dan delajo z mladimi v neformalnih okoljih in jim omogočajo pridobivati nova znanja, so pri pri točkovanju glavnega področja delovanja točkovani le z dvema točkama. Presenečeni smo nad tem, da so kriteriji tako izključujoči ravno na področju mladine, ki je naša sedanjost in prihodnost. Mladinski sektor skupaj z mladimi odgovarja na potrebe mladine in s tem tudi umešča mlade v vse vsebinske sklope, ki so del najpomembnejših področij delovanja, ki jih opredeljuje razpis. Točkovanje samo z 2 točkama pomeni, da je mladinski sektor prikrajšan za profesionalizacijo, kar pomeni, da se mladini onemogoča, da bi imeli možnost profesionalne organizacije, ki bi se krepila za delovanje v prid mladine. Merilo, da je delež dohodnine opredeljen kot kriterij, je zelo diskriminatoren, saj so mladi v svojem obdobju mladosti brez prihodkov in s tem tudi ne morejo v veliki meri prispevati k deležu dohodnine za NVO sektor. Dejstva pa kažejo, da se je mladinski sektor z mladimi v vseh kriznih situacijah hitro odzval in bil podpornik ter v pomoč pri humanitarnih in prostovoljskih akcijah. Razpis je hkrati poskus razslojevanja v NVO sektorju, ki pa ostaja močno povezan.“
Izjava PIC, govorka Urša Regvar: “Kriterij, ki ga ministrstvo uveljavlja, je problematičen, saj izključuje številne organizacije, ki delujemo v javnem interesu – zlasti tiste, ki se ukvarjamo s sistemsko zaščito človekovih pravic, pravno pomočjo ranljivim skupinam, zagovorništvom in nadzorom delovanja oblasti. Zaradi narave našega dela to očem javnosti pogosto ostaja skrito, tovrstna organizacijska področja pogosto namenoma ne gradijo prepoznavnosti na všečnosti ali čustveni privlačnosti. Delujemo tam, kjer so spremembe najtežje, a hkrati najbolj potrebne. Ščitimo tiste, ki v družbi nimajo glasu ali večine. S takšno razpisno novostjo se vzpostavlja nevaren precedens: do državne podpore bi se prišlo le prek »popularnosti«, ne pa na podlagi dela, ki je pomembno za družbo. Namesto da bi država zagotavljala pogoje za raznolik in neodvisen razvoj sektorja, ta novost vnaša tekmovalnost, ki ni v duhu solidarnega in uravnoteženega podpornega okolja za NVO. To je še posebej nedopustno, saj je vlada ob prevzemu mandata jasno napovedala podporo človekovim pravicam, vladavini prava in aktivnemu državljanstvu. Zdaj pa ravna v nasprotju s svojimi lastnimi zavezami in iz javnega financiranja dejansko odreka podporo ravno tistim organizacijam, ki so temelj demokratične in vključujoče družbe, ki tako družbo vsak dan znova gradijo. Namesto da bi kot oblast zagotovila prostor za neodvisno delovanje kritičnega civilnega sektorja, vlada s tem ukrepom zavestno spodkopava njegovo osnovno infrastrukturo.“
Okoljska organizacija Focus, predsednica Živa Kavka Gobbo: “Z rangiranjem NVO v razpisu MJU se nikakor ne moremo strinjati. Takšno merilo nagrajuje priljubljenost, ne pa nujnost. In s tem spodkopava organizacije, ki pogosto kot edine opozarjamo na dolgoročne okoljske posledice napačnih politik in nujnost sistemskih sprememb. Zraka ne bomo očistili z všečnimi kampanjami. Podnebja ne bomo rešili z boljšo promocijo. Varovanje okolja in ukrepanje na področju podnebnih sprememb je dolgoročen proces, ki se tiče vseh. Pri tem pa okolje kot tako nima glasu, da bi zahtevalo ukrepanje – zato smo tukaj okoljske organizacije. Merilo, ki diskriminira in rangira nevladni sektor s kriterijem prostovoljnih donacij ne temelji na strokovni presoji ali javnem interesu. V Sloveniji smo ljudje močno okoljsko zavest pokazali z referendumom o zaščiti voda. Tudi v vsaki javnomnenjski raziskavi lahko vidimo, da nam je okolje ena najpomembnejših vrednot. Merilo je škodljivo tudi zato, ker nagrajuje tiste, ki imajo večjo prepoznavnost in medijsko pozornost – s tem diskriminira vse tiste, ki bi krepitev potrebovale, a niso tako izpostavljene. Tak pristop neposredno ogroža raznolikost, strokovnost in družbeni pomen nevladnega sektorja.Edina merila za ocenjevanje vlog bi morala ostati kakovost prijavljenih programov, njihov učinek in skladnost z javnimi politikami – ne pa to, koliko so komu osebno ali donatorsko všeč. V demokraciji javna sredstva niso nagrada za popularnost, temveč orodje za uresničevanje javnega interesa. Pomembno je, da javna sredstva sledijo javnemu interesu, ne pa logiki trga ali donatorskih trendov. In če javni interes ni zdravo okolje, potem imamo kot družba resen problem. V Focusu zato ostro nasprotujemo uveljavitvi tega kriterija in ministra pozivamo, da sporno merilo umakne.“
