Retrotopija. Oblikovanje prostorov v socializmu je razstavni projekt, ki obravnava vlogo in vpliv oblikovanja v državah nekdanjega vzhodnega bloka in nekdanje Jugoslavije v obdobju med petdesetimi in osemdesetimi leti prejšnjega stoletja. Razstava je rezultat sodelovanja inovativne mreže kustosov in institucij, ki so se združili, da bi s skupnimi močmi odprli nove, presenetljive poglede na zapletene vidike področja oblikovanja v regiji, ki širši (zlasti zahodni) javnosti ostaja neznana. Gonilne sile projekta Retrotopija s svojim obsežnim raziskovalnim delom tako odločilno prispevajo k že zdavnaj potrebni ponovni oceni globalne in dekolonialne zgodovine oblikovanja.
V času hladne vojne sta oblikovanje in arhitektura odražala geopolitični spopad med dvema velesilama, ZDA in ZSSR. Vendar so imeli oblikovalci in arhitekti iz obeh sistemov poleg političnih razlik tudi nekaj skupnega: soočali so se z istimi družbenimi izzivi, reševali so podobne oblikovalske probleme in iskali trajnostne rešitve za okolje, razvijali so primerljive ideje in predlagali vizionarske projekte, od katerih mnogi niso nikoli prešli faze eksperimentiranja in razvoja prototipov. Poleg tega je med ustvarjalci na obeh straneh železne zavese potekal tudi živahen dialog, ki se je odvijal s pomočjo različnih platform, kot so razstave, kongresi, delavnice, simpoziji in strokovne publikacije, pa tudi – kar je najpomembneje – prek osebnih stikov, ki so nastali v okviru omrežene umetniške prakse.
Obdobje med sputnikom in naftno krizo, torej obdobje od petdesetih do sedemdesetih let, sta zaznamovala gospodarska rast in iskanje usmeritev za naprej. Ključna beseda pri vsem tem, »načrtovanje«, je bila tudi sinonim za vizijo izumljanja prihodnosti s pomočjo sistematiziranih inovacij. V »svetu kot oblikovalski skici«, kot ga je poimenoval oblikovalec Otl Aicher, se je zaradi napredka tehnologije, umetne inteligence, kibernetike in informatizacije zdelo, da je mogoče prihodnost izračunati s popolno natančnostjo. Vse to je spremljal narativ (ki prevladuje še danes), da tehnološki napredek pomeni družbeno blaginjo, posledično pa srečo za vse.
Da lahko vizije prihodnosti vplivajo na družbo, morajo imeti konkretno prostorsko in vizualno obliko. Urbanizem, arhitektura in oblikovanje imajo ključno vlogo v diskurzih in praksah, ki si prizadevajo oblikovati boljše svetove. Navdušena vera v moč tehnologije in strast do načrtovanja sta bili vedno gonilni sili sistemskega oblikovanja ter oblikovanja zasebnih in javnih prostorov, pa tudi vesolja. Na tej razstavi so prvič po več desetletjih zbrana dela številnih vplivnih oblikovalcev iz postsocialističnih držav, kot so Estonija, Litva, Poljska, Madžarska, Slovaška, Hrvaška, Slovenija in Ukrajina.
Razstava Retrotopija. Oblikovanje prostorov v socializmu predstavlja pisano paleto realiziranih in vizionarskih oblikovalskih konceptov za javne in zasebne prostore, pri čemer »prostor« razume v skladu z definicijo Henrija Lefebvra, ki ga opredeljuje kot mentalni, fizični in simbolni konstrukt. Spekter predstavljenih zamisli sega od futurističnih interierjev za hotele ali predsedniški salon na letališču do vizualnih podob športnih prireditev ali festivalov v javnih urbanih prostorih, maket notranje opreme za nova stanovanja, razkošnih tekstilij ali umetniških steklenih instalacij za sejme, rekonstrukcij vizionarskih zgradb in kibernetskih bivalnih prostorov. Drugi del razstave predstavlja obsežno arhivsko gradivo, fotografije, plakate, revije, knjige, filme in druge oblikovalske predmete, združene v nekakšen tridimenzionalni miselni zemljevid o tematskih sklopih, povezanih z oblikovalskimi institucijami, izobraževanjem na področju oblikovanja, oblikovalskimi diskurzi, razstavami, mrežami in oblikovalskimi zbirkami; celota občinstvo vabi k poglobljenemu ukvarjanju s temi temami.
Razstava Retrotopija. Oblikovanje prostorov v socializmu je nastala na pobudo Muzeja uporabnih umetnosti, ki je del Berlinskih državnih muzejev, sodelujoče ustanove pa so še Muzej utopije in vsakodnevnega življenja: Center za dokumentiranje vsakodnevne kulture in umetnosti v NDR (Beeskow/Eisenhüttenstadt), Slovaški oblikovalski center (Bratislava), Slovaška narodna galerija (Bratislava), Moravska galerija (Brno), Muzej uporabnih umetnosti (Budimpešta), Narodni muzej umetnosti M. K. Čiurlionisa (Kaunas), Muzej sodobne umetnosti, nevladna organizacija (Kijev), Umetnostna fundacija Stedley (Kijev), Muzej za arhitekturo in oblikovanje (Ljubljana), Narodna galerija Praga, Estonski muzej uporabne umetnosti in oblikovanja (Talin), Podoba kulture, nevladna organizacija (Užgorod), Litovski narodni muzej umetnosti (Vilna), Narodni muzej (Varšava), Muzej za umetnost in obrt (Zagreb), Skupnost za spomeniško umetnost Černigov ter Sklad za ohranjanje kulturne dediščine ARWM. Kustosinja in vodja projekta je Claudia Banz, kustosinja za oblikovanje v Muzeju uporabnih umetnosti, sokustosi pa so Polina Baitsim, Aleks Bikov, Melinda Farkasdy, Judit Horváth, Helena Huber-Doudová, Silke Ihden-Rothkirch, Karolina Jakaitė, Viera Kleinová, Rostislav Koryčánek, Kai Lobjakas, Florentine Nadolni, Anna Maga, Kaja Muszyńska, Cvetka Požar, Klára Prešnajderová, Aljona Sokolnikova in Koraljka Vlajo.
Retrotopija. Oblikovanje prostorov v socializmu – dela iz Slovenije
Na osrednjem delu razstave so prikazani projekti s področja zasebnega in javnega prostora, kurirani s strani sodelujočih držav. Muzej za arhitekturo in oblikovanje predstavlja neuresničen projekt vrstne hiše Trata arhitektov Janeza Lajovca, Vladimirja Mušiča, Antona Pibernika in Savina Severja, s katerim so zmagali na natečaju, ki so ga leto pred odprtjem razstave Stanovanje za naše razmere (1956) razpisali njeni organizatorji. Polno opremljeno stanovanje (stol Rex, kuhinja Branke Tancig …)
je bilo na razstavi prikazano v merilu 1 : 1 in je služilo za prikaz novih bivalnih konceptov širši javnosti. Funkcionalno stanovanje z racionalno oblikovanim, standardiziranim pohištvom in opremo je skozi medij razstave postalo promotor napredka in modernega življenjskega sloga. Delavski dom Trbovlje, delo arhitektov Marka Župančiča in Otona Gasparija, je primer moderne javne arhitekture v industrializiranem urbanem okolju; v petdesetih letih je bil izveden s skupnimi močmi lokalne skupnosti
in krajanov, s samoprispevki in prostovoljnim delom. Bil je vzor za gradnjo delavskih in kulturnih domov po vsej Jugoslaviji. Vrhunska, tehnološko napredna modernistična zgradba, ki je še vedno v uporabi za kulturno udejstvovanje lokalne skupnosti, je odličen primer celostne skupnostne arhitekture, ki služi javnemu dobremu.
V delu razstave, ki prikazuje »arhiv« dogajanja in ustvarjanja na področju oblikovanja ter zajema teme izobraževanja, razstavljanja, institucij, mreženja v mednarodnem prostoru, diskurzivnosti in publiciranja, so iz Slovenije predstavljeni projekti, kot so Bienale industrijskega oblikovanja (BIO), razstava Design in Jugoslawien (Design Center Stuttgart, 1971), Studio za stanovanje in opremo (SSO), 2. kongres ICOGRADE (Bled, 1966), tečaji Barva in oblika (1961, 1962, 1963), smer B – študij oblikovanja na ljubljanski fakulteti za arhitekturo (1960–1962), kiosk K67 Saše J. Mächtiga ter reviji Arhitekt in Sinteza. Oblikovalska zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, ki jo muzej gradi vse od ustanovitve leta 1972, je predstavljena z ikoničnim predmetom, telefonom ETA 80 oblikovalca Davorina Savnika.
Retrotopija. Oblikovanje prostorov v socializmu
Retrotopia. Design for Socialist Spaces
25. marec–16. julij 2023
Odprtje razstave: petek, 24. marec 2023, 19.00
Foto: Janez Lajovic, Vladimir Mušič, Anton Pibernik, Savin Sever, interier vrstne hiše Trata na razstavi Stanovanje za naše razmere, 1956, Ljubljana, fotografiral: Janez Kališnik, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana
Razstavo spremlja katalog, ki ga je izdala založba Kettler Verlag iz Dortmunda. Razstavo je podprla organizacija Kuratorium Preußischer Kulturbesitz.
www.mao.si / www.bio.si
