MARIBOR, 30. JANUAR 2023 - V Muzeju narodne osvoboditve Maribor bodo v torek, 31. januarja 2023, ob 18. uri otvorili razstavo z naslovom  Ste me hoteli videti strto?, Muzej človekovih pravic. Razstava s teksti, fotografijami in predmeti prikazuje človekove pravice iz Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki so bile v različnih obdobjih 20. stoletja ljudem odvzete oz. kršene, je namenjena opominjanju, da pravice in svoboščine za dobrobit človeka niso samoumevne. Razstavo bo odprl ustavni sodnik prof. dr. Rajko Knez. Tudi druga letošnja razstava bo, kot vse ostale, ki še sledijo, posvečena jubilejni obletnici. »Letos praznujemo 65. obletnico obstoja muzeja in vsi dogodki, ki jih pripravljamo, bodo zato posvečeni temu.« je povedala direktorica muzeja, Simona Tripkovič.

Gre za delo dvajsetih avtorjev iz slovenskih in hrvaških kulturnih, izobraževalnih ustanov ter društev. Idejna zasnova za razstavo in koordiniranje priprave razstave sta delo dr. Aleksandre Berberih-Slana. Avtorji besedil na razstavi navajajo posamezne člene deklaracije in predstavljajo ter hkrati obiskovalcem približajo kršitve pravic in osebne zgodbe ljudi, ki so jih doživeli. V prikazu časa pred drugo svetovno vojno preko zgodbe spoznamo vmešavanje javnosti v zasebno življenje in odločitve posameznika; v obdobju med drugo svetovno vojno so bile ljudem med drugimi kršene pravice do uporabe maternega jezika in do samoodločanja, kateri vojski ali politični organizaciji se bodo priključili. Prav tako prikazuje ljudi, ki so bili zaradi želje po ohranitvi maternega jezika ustreljeni kot talci. Vsi se tudi zavedamo, da obdobje 2. svetovne vojne ni prizanašalo niti otrokom.

Simona Tripkovič, direktorica MNOM o razstavi pove: »Kot reakcija na kršenje človekovih pravic je Generalna skupščina Združenih narodov, 10. decembra 1948 sprejela in razglasila Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki bi naj bila skupen ideal vseh ljudstev in narodov. Kljub temu so bile ljudem, tudi po uradnem sprejetju deklaracije, človekove pravice kršene. Preberemo lahko zgodbe izbrisanih, spoznamo usode žensk, ki so bile zaničevane zaradi želje po delu, beguncev, ki jih je vojna vihra pregnala iz svojih domov, istospolno usmerjenih ljudi, tudi tistih, ki so jih zaradi nezmožnosti samostojnega življenja izključili iz skupnosti in v imenu zdravljenja vključili v ustanove, usode tistih, ki so želeli zdravo okolje za življenje ter Romov, ki so doživeli diskriminacijo.«

Zgodbe posameznikov na razstavi  dopolnjujejo video in avdio zapisi, poseben pomen pa jim dajejo razstavljeni predmeti.

 »Razstava Muzej človekovih pravic je pravzaprav namenjena opominjanju, da pravice in svoboščine za dobrobit človeka niso samoumevne. Pravzaprav se dogajajo kršitve temeljnih človekovih pravic na vseh področjih, vsem starostnim skupinam in imajo popolnoma nadnacionalen značaj. Zato menimo, da je tovrstne razstave potrebno podpreti s praktičnimi izzivi in razmisleki, ki so namenjeni predvsem mlajši publiki našega muzeja. Če sledimo modrosti, da »na mladih svet stoji« potem leži mirnejša in varnejša prihodnost prav med tistimi, katerim namenjamo obogatitveni muzejski program. Za omenjeno razstavo smo pripravili različico našega ustaljenega in nagrajenega programa Muzej za mir, ki  bo v času razstave osredotočen na  izpostavljanje posameznih zgodb, ki nagovarjajo vprašanja splošne volilne pravice, pravice do varnosti in svetosti življenja, svobode govora in združevanja, pravica do poštenega sojenja, pravice do združitve in podobne,« poudari Uroš Dokl, vodja pedagoškega programa v MNOM.

Ideja za razstavo je vzniknila pri koordinatorici razstave, direktorici Muzeja grada Zagreb, dr. Aleksandri Berbirih Slana: »Razstava izhaja iz dolgoletne tradicije MNOM, že leta 2009 v stalni razstavi izpostavili človekove pravice. Nato je Uroš Dokl razvil program Muzej za mir in nekako se je zdelo logično nadaljevanje s konkretno razstavo o človekovih pravicah. V razstavi sodelujejo kustusi številnih muzejev Slovenije, vsak je lahko izbral svoje zgodbe, vključena je tudi ena nevladna organizacija. Vsak je izbral zgodbo, ki se je zdela pomembna njemu in zagotovo, na žalost, bi lahko bilo teh zgodb še veliko več. Kljub temu pa to da nek presek, nek vpogled v kršenje človekovih pravic v Sloveniji v 20. stoletju z upanjem, da bo tega v prihodnosti čim manj in da bo muzej v tem procesu vzgoje odigral čim pomembnejšo vlogo.«

Razstava je avtorski projekt dvajsetih avtorjev

Avtorji besedil so:
Idejna zasnova in koordinatorica: dr. Aleksandra Berberih Slana

- Aleksandra Berberih Slana, Muzej grada Zagreba (Uvod v človekove pravice, Kaj so človekove pravice?)
- Sonja Bezjak, Muzej norosti Trate (Živeti v zavodu pomeni ne imeti svobode – od takrat nisem več isti)
- Andreja Bjelan, Muzej narodne osvoboditve Maribor (21. stoletje – stoletje novodobnih sužnjev, Še naprej na obrobju)
- Uroš Dokl, Muzej narodne osvoboditve Maribor (Iranec brez potnega lista, žene, družine in domovine)
- Stanka Glogovič, Posavski muzej Brežice (Izbrisani)
- Darja Jan, Muzej novejše zgodovine Celje (Otroci s Petrička, Ukradeni otroci)
- Andželina Jukič, Muzej Velenje (»Smo k'r ponosni, da smo si upali, smo bili korajžni!“)
- Lea Knez, Koroški pokrajinski muzej („Preživel sem strašne dni v celici smrti“)
- Marija Kos, Gorenjski muzej (»Nisem Nemec, ne Volksdeutscher, ampak Slovenec«)
- Roman Kuhar, FF UL (Hoč'va ohcet, Nenaravno nečistovanje, Vstop pedrom, lezbijkam in psom prepovedan)
- Marjan Linasi, Koroški pokrajinski muzej (Bratje Leitgeb in njihovo skrivnostno izginotje)
- Jan Malec, Muzej narodne osvoboditve Maribor (Nesojeni župan, Izbrisani)
- Irena Mavrič Žižek, Muzej narodne osvoboditve Maribor (Prisilna mobilizacija v nemško vojsko, Štajerska domovinska zveza, Talci, Uničevanje slovenskega naroda)
- Janez Polajnar, Muzej in galerije mesta Ljubljana (Začasna zaščita brez dela – Evropa 92)
- Špela Regulj, Mateja Murkovič, Muzej Velenje (Čas za kavo? Ženske v rudarskih družinah v Šaleški dolini)
- Biljana Ristić, Loški muzej Škofja loka (Prve »demokratične« volitve leta 1945 in kršenje človekovih pravic)
- Monika Rogelj, Gorenjski muzej (Stečaj tovarne Tekstilindus Kranj)
- Pina Špegel, Muzej Velenje (Ukradeni otroci – Ivan Pirečnik)
- Maya Angelou – Ste me hoteli videti strto?

V času trajanja razstave bodo za srednješolce organizirali tudi Mirovno konferenco mladih z naslovom »Varnejši jutri se ustvarja danes«. Srečanje bo namenjeno razmisleku o aktualni prognozi za varno in dostojno prihodnost meščanov in okolja. Rezultat bo apel mladih, poslan posameznim ciljnim ustanovam in posameznikom, ki imajo možnost odločanja v dobrobit ljudi. Enako vsebino bodo zapečatili kot časovno kapsulo in ohranili za generacije, ki prihajajo.

Čeprav je bila Splošna deklaracija človekovih pravic podpisana šele po drugi svetovni vojni, kršenje človekovih pravic ni nov pojav v družbi. Številni slovenski muzeji, med njimi tudi Muzej narodne osvoboditve Maribor, bodo predstavili zgodbe o kršenju človekovih pravic v Sloveniji v 20. stoletju. Razstava Ste me hoteli videti strto?, Muzej človekovih pravic, bo odprta in na ogled od 31. januarja do jeseni 2023.

O Muzeju narodne osvoboditve Maribor
Muzej narodne osvoboditve Maribor deluje kot samostojna muzejska ustanova od leta 1958. Gre za zgodovinski muzej, ki se ukvarja z muzeološko in historiografsko obravnavo novejše zgodovine severovzhodne Slovenije. Muzej ima prostore v meščanski vili, ki jo je dal sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja zgraditi mariborski podjetnik Scherbaum. Poleg zanimivih in bogatih muzejskih zbirk sta zelo bogata muzejska fototeka in arhiv. Obiskovalci se lahko sprehodijo skozi Scherbaumovo vilo, kjer je neobaročni salon. V pripravi je dopolnitev stalne razstave, kjer bodo predstavljeni pomembni ljudje, ki so oblikovali zgodovino Maribora in okolice. Predstavljeni bodo mejniki dvajsetega stoletja – prva in druga svetovna vojna, vojna za samostojno Slovenijo, življenje ljudi na tem območju, stiska preprostih ljudi, ki so živeli popolnoma drugače kot bogati na drugi strani družbene lestvice, pa čeprav v istem mestu.

VIZITKA:
Naslov: Ulica heroja Tomšiča 5, 2000 Maribor
Telefon: +386 2 235 26 00
E-pošta: osebje@muzejno-mb.si
Spletna stran: http://www.muzejno-mb.si

Foto: mediaspeed.net