23. 4. 2025 - Ob letošnjem svetovnem dnevu knjige, ki ga obeležujemo 23. aprila, želimo v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne ponovno opozoriti na pomembno, a pogosto spregledano dejstvo: knjige niso dostopne vsem. Čeprav knjiga velja za simbol znanja, kulture, razvoja in svobode mišljenja, ostaja večina knjižnega gradiva za slepe, slabovidne in osebe z motnjami branja še vedno nedosegljiva. In to kljub temu, da naša knjižnica že več kot 105 let skrbi za to, da tudi ti bralci pridejo do vsebin – le po drugačni poti.
Naši uporabniki ne berejo na klasičen način. Knjige berejo z dotikom (v brajici), jih poslušajo (v zvočni obliki) ali uporabljajo prilagojene in dostopne digitalne rešitve. Mi jim pri tem pomagamo – z izdajanjem knjig v prilagojenih formatih, z dostavo gradiva in z individualnim svetovanjem. A kljub naši strokovni usposobljenosti, tehnologiji in dolgi tradiciji, smo pri tem omejeni. Ne zaradi pomanjkanja volje ali znanja, temveč zaradi prenizkih sredstev in širše sistemske podpore. Vsako leto v Sloveniji izide več tisoč knjižnih naslovov (cca. 4.500). V naši knjižnici lahko predelamo le izredno majhen del (cca. 280). Čeprav si želimo čim širšega nabora – idealno bi bilo, da bi lahko izdali vse knjige, ki izidejo v Sloveniji – je realnost precej drugačna. Bralci z okvaro vida imajo trenutno na voljo le delček celotne knjižne produkcije. Posledično so pogosto izključeni iz kulturnega dogajanja, izobraževalnih procesov in vsakdanjega dostopa do informacij.
Produkcija knjige v prilagojenem formatu ni preprosta. Zvočne knjige zahtevajo profesionalno snemanje, lekturo, montažo ustrezno tehnologijo za poslušanje. Knjige v brajici potrebujejo posebne priprave in tisk na brajevih tiskarskih strojih. Elektronski formati morajo biti tehnično in vsebinsko ustrezno prilagojeni. Vse to zahteva čas, strokovno znanje in – najpomembneje – zadostno financiranje. Sredstva, ki jih za to prejemamo, so bistveno prenizka glede na potrebe. Pogosto smo prisiljeni izbirati, katere knjige bomo sploh lahko izdali. Mnoge pomembne vsebine tako ostanejo nedosegljive tistim, ki jih najbolj potrebujejo. Naši uporabniki so osnovnošolci, srednješolci in študentje in poklicno aktivni posamezniki, ter upokojenci. Njihova želja po branju je enaka kot pri vseh drugih. Branje ni razvada – je potreba. Je temelj za izobraževanje, samostojnost, osebni razvoj in enakopravno vključevanje v družbo. Omejevanje dostopa do knjig zato ni le kulturni problem – je vprašanje človekovih pravic slepih in slabovidnih.
Ob svetovnem dnevu knjige zato znova opozarjamo javnost in pozivamo pristojne državne organe, da prepoznajo pomen našega dela in zagotovijo pogoje, v katerih bomo lahko uresničevali svoje poslanstvo. Ne zahtevamo posebnih privilegijev – zahtevamo enake možnosti. Vsak bralec ima pravico do knjige. Tudi tisti, ki jo tipa. Tudi tisti, ki jo posluša. Tudi tisti, ki bere drugače. Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne ima znanje, izkušnje in voljo. Potrebujemo pa širšo podporo, več sredstev in jasno zavezo, da knjiga res postane dostopna vsem.
Več o Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne na spletni strani www.kss-ess.si, o ZDSSS pa na www.zveza-slepih.si.
David Zalar, bibliotekar
