V tednu slepih, ki ga letos obeležujemo z različnimi dogodki od 1. junija pa vse do petka 9. junija, želimo posebej opozoriti na položaj slepih in slabovidnih 5 področjih, ki jih želimo posebej izpostaviti.
Trenutno objavljena verzija predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi žal s svojim ocenjevalnim orodjem ne omogoča slepim in slabovidnim dostopa do storitev dolgotrajne oskrbe. Merila in kriteriji so pisani na kožo gibalno oviranim in drugim skupinam invalidov, ki v prvi vrsti potrebujejo osnovne storitve, ne glede na to, da so časovno izredno skopo odmerjene, šele na to pa lahko v določenem deležu koristijo tudi podporne storitve, ki pa jih slepi ravno v celoti ne pa samo v manjšinskem deležu v razmerju do osnovnih storitev v največji meri potrebujejo. Sploh če mislimo resno z Konvencijo o pravicah invalidov, po kateri se imajo slepi pravico enakopravno vključevati v življenje in delo. Zato smo v okviru 2 dnevne javne razprave pripravili predlog sprememb in dopolnitev, po kateri bi bili slepi in slabovidni avtomatsko umeščeni v eno od kategorij dolgotrajne oskrbe brez predhodnega ocenjevanja.
Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o osebni asistenci predvideva korenite spremembe, ki bodo zmanjšali strošek proračuna, vendar na račun dostopa do storitev OA. Slepi še vedno prispevajo diskriminatorni prispevek za storitve komunikacijskega dodatka v višini 5 EUR na uro storitve v primerjavi z drugimi skupinami invalidov, ki prispevajo tudi 0,20 EUR na uro. Posledično komunikacijski dodatek za slepe nikoli ni zaživel. Trenutna reforma ponovno ne predvideva te rešitve za slepe in slabovidne, da bi lahko samostojno živeli in delovali v domačem okolju ter so prepuščeni lastni iznajdljivosti ter pomoči medobčinskih društev slepih in slabovidnih!
Po 4 letih od uveljavitve Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij ugotavljamo, da je to še eno mrtvo prelito črnilo na papirju. Zavezanci ne plačujejo kazni, inšpekcije se zadovoljijo z izjavo zavezancev, da so odpravili nedostopnosti, slepi in slabovidni pa še vedno ne morejo dostopati do informacijske avtoceste ter posledično ostajajo za preostalo družbo, ki se pospešeno digitalizira. Za primer navajamo aplikacijo za dostop do osebnih zdravnikov, ki jih uporabljajo slovenski zdravstveni domovi – in ki je edina pot do rezervacije termina, naročilo recepta ter za sporočanje in komunikacijo z osebnim zdravnikom. Obe sta za 10.000 kategoriziranih slepih in slabovidnih nedostopni!
Kljub sodobnim tehnologijam, digitalizaciji pa še vedno zaostajamo pri dostopu do informacij vezanih na izdajo knjig v Sloveniji. Zveza z razpoložljivimi sredstvi na letni ravni pretvori manj kot 6% slovenske knjižne produkcije v dostopne formate za slepe – to je brajica, zvok, digitalna oblika ali po potrebi povečan tisk. Pri čemer ne gre pozabiti, da vse knjige nastajajo v osnovi v dostopni obliki za slepe, saj se napišejo v wordu ali pripravijo za tiskarje v pdf oblikah. Kako preprosto bi lahko samo z enim stavkom v razpisih proračunskih ali drugih javnih sredstev oz. v ustrezni zakonodaji (npr. Zakon o obveznem izvodu publikacij) uredili, da bi Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne pridobila 1 izvod vsake izdane knjige v Sloveniji v dostopni e-obliki (zvočna datoteka ali odprti PDF). Koliko črnila je bilo prelitega in koliko izrečenih besed poslušanih z vsemi mogočimi izgovori, kako se nekaj ne da! Vendar upamo in vodimo pogovore naprej. Morda ….
Potem pa so tukaj še slepi in slabovidni učenci in dijaki, ki skupaj s starši vsako leto bijejo plat zvona na temo dostopnih učbenikov, samostojni delovnih zvezkov, dodatnih delovnih zvezkov, drugih učil, ki jih učitelji uporabljajo itd. Popolnoma sistemsko neurejeno področje, kjer Zveza in Center IRIS kot v obliki krpanke poskušata pomagati tako, da prilagajata in pretvarjata naštete publikacije. Nato pa oboji za nazaj prosijo za delno povračilo stroškov. Ne pozabimo – osnovna šola je brezplačna in dostopna za vse! Vendar ne za slepe in slabovidne otroke!.
Žal pa je bila Zveza tudi pri drugih invalidskih organizacijah povezanih v NSIOS velikokrat preslišana, saj kandidati Zveze niso dobili zadostne podpore za izvolitev na ključna mesta v organih institucij, kjer bi lahko opozarjali na skupne probleme slovenskih invalidov ter še prav posebej na specifiko slepih in slabovidnih. Zato je Zveza sprejela na skupščini težko odločitev o nadaljnji samostojni poti pri uveljavljanju pravic slepih in slabovidnih ter z 1. junijem 2023 izstopila iz Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije kot reprezentativna invalidska organizacija za slepe in slabovidne z več kot 100 letno tradicijo delovanja bo skupaj z 9 medobčinskimi društvi slepih in slabovidnih po celi Sloveniji še naprej glasen, jasen in zahteven sogovornik nosilcem politične oblasti, ki imajo v rokah škarje in platno za izboljšanje pogojev in izenačevanje možnosti slepih in slabovidnih pri vključevanju v slovensko družbo. Uperjamo prst v ministrstva za socialno varstvo, šolstvo, kulturo in tudi zdravje in jih pozivamo, da posamezniki na odločevalskih pozicijah naredijo preboj v dobro slepih in slabovidnih.
Glavni tajnik Štefan Kušar / Predsednik ZDSSS Matej Žnuderl
