15. 4. 2025 - Umetnost je univerzalni jezik človečnosti – predstavlja izraz človekove notranjosti, čustev, misli, sanj in vprašanj. Ob današnjem svetovnem dnevu umetnosti, ki ga zaznamujemo na rojstni dan umetnika, vizionarja in genija Leonarda da Vincija, na NSIOS praznujemo moč ustvarjalnosti – moč, ki pripada vsem, ne glede na fizične ali duševne oviranosti. Ljudje z oviranostmi so pomemben del umetniške skupnosti. Njihove zgodbe in perspektive bogatijo naš kulturni prostor ter odpirajo vprašanja o drugačnosti, dostopnosti in enakopravnosti. Ob današnjem dnevu izpostavljamo misli dveh edinstvenih umetnikov, pesnice Špele Sanabor ter pesnika, pisatelja in slikarja z usti Benjamina Žnidaršiča.
Špela Sanabor (naslovna fotografija) je začela pesniti pri štirinajstih letih, na začetku svoje srednješolske poti, v obdobju, ki je za večino ljudi precej težavno. »Pesmi so postale filter za vse moje težave, počasi pa sem svoje početje vzljubila na višji, lepši ravni. S pisanjem, kljub občasnim blokadam pri ustvarjanju, nadaljujem še danes. Navdih iščem v življenjskih situacijah, v odnosih v družbi, se pa v mojih dosedanjih pesniških zbirkah marsikatera pesem nanaša tudi na naravo.« Umetnost se ji zdi nekaj edinstvenega. »Fenomenalno se mi zdi dejstvo, da so naši možgani naravnani tako, da si umetnost vsak posameznik interpretira po svoje.«
»Kot pesnik, pisatelj in slikar z usti, umetnost zame predstavlja prostor svobode in izražanja, v katerem lahko preoblikujem svoje misli in čustva v nekaj otipljivega. Umetnost je moj način komuniciranja s svetom, moj jezik, ko besede ne morejo izraziti vsega, kar čutim,« pravi Benjamin Žnidaršič. Po nesreči, po kateri je postal tetraplegik, se je njegov odnos do umetnosti poglobil, še posebej potem, ko je bil sprejet v Mednarodno združenje slikarjev, ki slikajo z usti in nogami (VDMFK): »Naučil sem se ceniti vsak trenutek kreacije, kajti zdaj vem, kako dragoceno je to darilo in edino, ki mi je še ostalo. Sprva je bilo težko prilagoditi svoje ustvarjanje novim izzivom, toda s časom sem razvil tehnike, ki so mi omogočile, da se prilagodim. Pri pisanju so mi pomagale tudi nove tehnologije. Vsaka slika, vsak verz, ki nastane skozi moj trud, nosi v sebi posebno zgodbo in se mi zdi, da mi ta sprememba omogoča še globlje izražanje.«
Žnidaršič meni, da je glede dostopnosti umetnosti za ljudi z različnimi oviranostmi še veliko prostora za izboljšave. »Umetnost mora biti dostopna vsem, saj si vsak posameznik, ne glede na izzive, zasluži možnosti za ustvarjanje in izražanje. Umetnost naj služi kot most, ki povezuje različne svetove, in verjamem, da lahko s skupnimi močmi ustvarimo okolje, v katerem bo vsak posameznik imel priložnost, da sije. Ob svetovnem dnevu umetnosti opominjam, da umetnost ni le privilegij nekaterih, temveč pravica vseh.«
Naj nas ob svetovnem dnevu umetnosti nagovorijo pogum, vztrajnost in ustvarjalna moč vseh, ki s svojo umetnostjo soustvarjajo bolj vključujočo družbo. Gre tudi za priložnost, da se zavemo pomena vseh umetnikov in ustvarjalcev, ki s svojim delom bogatijo naše življenje – pogosto v tišini in brez priznanja.
Foto: Primož Lavre
