Velika noč je pomemben del krščanskega verovanja in ima velik pomen za mnoge verujoče po vsem svetu. Praznuje se namreč spomin na vstajenje Jezusa Kristusa po njegovi smrti na križu, ki naznanja, da smrt in greh nimata moči nad človekom, ki veruje v moč Božje ljubezni.

Zaradi Kristusovega vstajenja ima slehernik upanje, da zmeljskemu življenju sledita milost in svoboda.

Kdaj bo letos velika noč?

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Gre za premični praznik, ki vpliva na  datume nekaterih drugih cerkveni praznikov in tudi na pust.

Na prvem ekumenskem koncilu v Nikeji so določili, da se veliko noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom. Začetek priprav na veliko noč in postni čas je pepelnična sreda.

Ta se leta 2023 začne v sredo, 22. februarja 2023, in se praznuje 40 dni pred veliko nočjo (brez nedelj). Tako bomo letos veliko noč praznovali 9. aprila.

Pomen praznika za verujoče

Bog svojo ljubezen do človeka kaže tako, da nam je dal svojega sina, ki se je učlovečil in za naše odrešenje živel kot človek, trpel in umrl na križu.

Jezus je v svojem življenju večkrat napovedal, da bo po smrti vstal od mrtvih in ljudem tako zagotovil večno življenje v nebesih. Po Božiču, ko praznujemo Jezusov težko pričakovan prihod, je velika noč tisti praznik, ki dokazuje, da je to, kar je jezus napovedal resnično.

velika noč pomen prihod jezusa

Okovi smrti so strti in vernikom je zagotovljena pot k novemu življenju, v katerem ni smrti in trpljenja. Sveto pismo pričuje o resničnosti vstajenja, zapisana pa so tudi pričevanja oseb, ki se jim je Jezus prikazal po smrti: Mariji Magdaleni, učencema Tomažu in Petru, učencema na poti v Emavs in še drugim ljudem.

Če še nimate svojega izvoda Svetega pisma, potem je pravi naslov Škofijska knjigarna.

Ker si me videl, Tomaž, si veroval; blagor tistim, ki niso videli, pa so verovali.
(Janez 20:27-29)

Velikonočni obredi in običaji

Veliki teden, to so dnevi pred veliko nočjo, prinašajo največ bogoslužnega dogajanja, ki ga spremljajo različni običaji in tradicije. Pa si poglejmo nekaj najznačilnejših.

  1. Cvetna nedelja je nedelja pred veliko nočjo, ko verniki k bogoslužju prinesejo oljčne vejice, butare ali drugo zelenje.
  2. Krizmena maša na veliki četrtek je dan za posvetitev svete krizme. Ta se uporablja za krst, birmo in mašniško posvečenje. Na veliki četrtek duhovniki obnovijo svoje duhovniške zaobljube, saj je to dan, ko praznujemo postavitev dveh zakramentov: evharistije in mašniškega posvečenja.
  3. Umivanje nog je običaj, ko škof ali duhovnik umije noge izbranim vernikom, s čimer posnema Jezusovo umivanje nog apostolom pri zadnji večerji.
  4. Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ni maše. Gre za dan žalovanja, saj Kristus umre na križu. Zapovedan je tudi post.
  5. Na veliko soboto blagoslovimo ogenj in vodo, ki ju verniki raznesejo po svojih domovih in jih blagoslovijo. Popoldne sledi priprava in blagoslov velikonočnih jedi.
  6. Velikonočna nedelja je dan veselja, saj praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Po jutranji sveti maši pa verniki zaužijejo zajtrk iz velikonočnih jedi.

Ste vedeli, da tudi poroke ni mogoče organizirati od pepelnične srede do velike noči?

Tradicionalne velikonočne jedi

V Sloveniji vsak praznik spremljajo prav posebne jedi in velika noč ni nobena izjema. Še več – jedi v tem času imajo prav poseben pomen, zato so še toliko bolj posebne.

  • Pirhi, pisanice oziroma pobarvana jajca imajo v različnih pokrajinah različna imena. Rdeče pobarvani pirhi predstavljajo Jezusove kaplje krvi, ki jo je prelil za nas.
  • Meso oziroma velikonočna šunka predstavlja Jezusa, ki je pravo velikonočno jagnje, katero je bilo darovano za naše grehe.
  • Kruh je znamenje Božje dobrote in človekovega dela. Zrno mora prestati veliko trpljenja, da iz njega nastane dragocena hrana – podobno velja za vsakega človeka in tudi za Jezusa. Šele skozi trpljenje pridemo do cilja in odrešenja.
  • Hren s svojo ostrino in obliko spominja na žeblje, s katerimi je bil Jezus križan.
  • Potica, kot tradicionalna praznična jed, običajno ne manjka, njena okrogla oblika pa spominja na trnjevo krono.

velikonočni pirhi tradicionalna velikonočna hrana

40 dni med pepelnično sredo in veliko nočjo je obdobje, ki ga mnogi ljudje izkoristijo za post, premišljevanje, poglabljanja vase in odpovedovanje.

Tako je praznovanje največjega krščanskega praznika še bolj posebno in slovesno, saj po obdobju trpljenja pride nagrada – tako kot bo po našem zemeljskem življenju prišlo večno življenje brez bolečin in trpljenja.

Zahvala za ta dar pa gre Božji ljubezni in Jezusovemu žrtvovanju. Zato je velika noč tako velik in pomemben praznik.