OKRASNI VRT

Na prosto lahko presadimo rastline, ki smo jih sejali v toplo gredo. Presajamo po dežju. Če je mesec sušen, rastline po potrebi tudi namakamo. Zgodaj cvetoče grmovnice po cvetenju obrežemo. V tem času lahko uspešno razmnožujemo grmovnice s potaknjenci. Sejemo in sadimo enoletnice, dvoletnice in trajnice. Borovcem odstranimo vršičke, ker s tem upočasnimo rast in spodbudimo razvejanje.

Sadike balkonskega cvetja, ki smo jih vzgajali iz potaknjencev damo iz lončka, v katerem so rasle, položimo v pripravljeno posodo in dodamo substrat. Če bomo v posodo posadili le eno rastlino, naj bo lonček le za eno ali dve številki večji od tistega, v katerem smo jo kupili. V posodah, kjer bo več rastlin skupaj, ocenimo, koliko jih lahko združimo, da bodo imele dovolj prostora za rast. Novo posajenih rastlin prvi mesec ne dognojujemo, ker je v svežem substratu dovolj hranil. Dognojujemo s pripravki, ki bodo pospešili cvetenje in poskrbeli, da bodo rastline ostale zdrave in odporne na zunanje dejavnike. Ker so balkonske rastline omejene na majhen življenjski prostor jim moramo redno zagotavljati dovolj vlage. Le ob primerni vlažnosti substrata lahko črpajo hranila, ki jih potrebujejo za rast in cvetenje. Kako pogosto in kako obilno moramo zalivati posamezno rastlino, je odvisno od njenih potreb in vremena. V vročih dneh jih bomo zalivati vsak dan, bolj zahtevne celo večkrat dnevno, za zalivanje izberemo hladnejši del dneva. Kakšno posodo bomo izbrali, je odvisno od prostora, kjer bo rastlina rasla, in želje vsakega posameznika.

Čudoviti lončki za okrasne rastlineLončki, korita, zabojčki ali viseče posode so lahko glinene, lesene, plastične, kovinske ali iz drugih materialov. Zelo pomembna je njegova velikost, ki je odvisna od velikosti prostora na okenski ali balkonski polici in od velikosti rastline. Zavedati se moramo, da manjša ko je posoda, manj je v njej substrata, tako voda hitreje izhlapeva. Pomanjkanje vode povzroči propadanje rastlin, prav tako jim škodi prevelika vlažnost. Zato ob sajenju na dnu posode naredimo drenažo. Za drenažo uporabimo grob pesek, kamenje ali podobno. Le tako lahko odvečna voda odteka in ni se nam treba bati, da bi korenine začele gniti in s tem propadati.

Kakšna posoda je primerna za naše balkonsko cvetje?

  • Posode iz žgane gline: ti lonci in korita so trajni, se ne pregrevajo in dobro zadržujejo vlago v prsti. To je zlasti pomembno v poletni vročini, ko se obod, pa tudi notranjost posod pregrejeta in izsušita. V boljših trgovinah ponujajo tudi posode iz dvakrat žgane gline, ki prenesejo zimsko zmrzal, le podstaviti jih moramo, da ne stojijo na tleh. S tem bomo dosegli, da se voda ne bo predolgo zadrževala v prsti, in hkrati preprečili, da bi posoda primrznila na podlago.
  • Plastični lonci: so trpežnejši in lahki, zato jih tudi lažje skladiščimo, predvsem pa so mnogo cenejši. Vendar se zemlja v njih pregreva in ne diha, s časom začno pokati in se lomiti.
  • Lesena korita: les ni trajen, zlasti ker rastline zalivamo in ga tako vlažimo. Je naravno gradivo, zato diha. Poleti se hitro izsuši. Pri izbiri premaza moramo biti previdni, da ne vsebuje strupenih primesi. Najbolj primerno je, da  rastline posadimo v kovinske ali plastične posode, le - te postavimo v ustrezno večje posode oz. korita.
  • Betonska korita so trpežna, vendar jih moramo pozimi izprazniti in zaščititi, da ne popokajo.  Ker so težka, jih imamo navadno več let na istem mestu.
  • Kovinske posode

PRVA POMLADANSKA DELA V VRTNEM RIBNIKU

Z višjimi temperaturami se začne prebujati tudi življenje v vrtnih ribnikih in ob njih. Tedaj napoči čas za pomladansko čiščenje in nego. Če so čez gladino še vedno napete mreže za lovljenje jesenskega listja, jih odstranimo. Ker ni več nevarnosti zmrzali, preverimo delovanje tehničnih aparatov: črpalk, vodometov in luči. Iz ribnika odstranimo vse odmrle rastline. Rastline, ki so se močno razrasle, dvignemo s košarami iz vode, z lopato jih razdelimo, razsadimo v več košar in vrnemo v ribnik. Košare obtežimo s kamni, da se ne dvignejo na površino. Uredimo in obrežemo rastline, ki rastejo okrog ribnika. Pozna pomlad je tudi najprimernejši čas za sajenje novih vodnih rastlin. Pri tem ne pozabimo na podvodne rastline, ki poskrbijo, da je voda v ribniku dovolj bogata s kisikom. Pri hranjenju rib bodimo zmerni, kajti neporabljena hrana negativno vpliva na kakovost vode.

ZELENJAVNI VRT

V začetku aprila sadimo čebulček in spomladanski česen, v sredini aprila na prosto presajamo sadike solate, zgodnjega zelja, zgodnje cvetače in kolerabice. Sadike pred zmrzaljo ščitimo z vrtno kopreno. Na prosto sejemo: cvetačo, zelje, ohrovt, brstični ohrovt, fižol, solato, špinačo, redkvico, grah in mesečne jagode. Setvene grede pokrijemo, vendar jih podnevi odkrijemo.

V tople grede pa že sejemo kumare, bučke in melone.

Ponudba semen na našem trgu je velika. Pri različnih vrstah kaljivost različno hitro pada s časom. Starejše ko je seme, slabša je njegova kalivost. Večinoma sejemo v zemljo (v vrtu ali lončku), lahko pa seme prej nakalimo; seme razporedimo po vlažni papirnati brisači. Postavimo ga na toplo mesto in pazimo, da je podlaga ves čas vlažna. Nakaljevanje je posebej priporočljivo za tiste vrste, ki v zemlji počasi kalijo. Na tak način lahko preverjamo tudi kaljivost semen. Vrtnine sejemo neurejeno ali v setvene grede. Setev v setvene grede ni primerna za vrste, ki slabo prenašajo presajanje. Pri setvi na prosto pazimo, da so tla primerno ogreta in pravilno obdelana. Pred setvijo tla prekopljemo z lopato, pograbimo vse grude in odstranimo morebiten skelet. Globina setve je odvisna od velikosti semena. Sejemo dovolj  redko, da se bodo mlade rastlinice normalno razvijale. Večino zelenjave sejemo v brazde. Na gredi napeljemo vrvico in ob njej naredimo za seme dovolj globoko brazdo. Semena potresemo v brazdo in jih prekrijemo z zemljo s pomočjo grabelj. Tla rahlo pretlačimo in zalijemo. Gosteje sejemo, če bomo rastline kasneje presajali. Kombiniramo lahko hitro in počasi rastoče vrste. Če sejemo v suhih razmerah, brazdo pred setvijo zalijemo z vodo in posamezno seme rahlo zadelamo v tla, ter prekrijemo s suho prstjo. Semena enakomerno razporedimo in zasujemo z zemljo. Bučna in fižolova semena sejemo posamično v luknje velikosti prsta. Če sejemo po površini, tla najprej pograbimo, nato enakomerno raztresemo seme in ponovno pograbimo, vendar pravokotno na prejšnje grabljenje. Zelenjavo, ki jo večkrat režemo predvsem solatnice sejemo prosto ali v široke jarke. Mlade rastline postopno redčimo, da niso pregoste. Pri tem odstranjujemo slabše rastline. Presajanje je uspešneje, če presajamo mlajše rastline. Preden začnemo presajati, rastline zalijemo. Rastlino izkopljemo iz zemlje, primemo za liste in prenesemo v izkopano luknjo, ter zasujemo z zemljo, da so spodnji listi tik nad zemljo.

ZELIŠČNI VRT

Preden se lotimo izdelave zeliščnega vrta, narišimo dober načrt, neodvisno od izbire oblike zeliščnega vrta. Z dobrim načrtom bomo lahko zasadili zelo zanimiv zeliščni vrt. Enostavneje je tudi odpravljanje napak na papirju, kot v vrtu. Za zeliščni vrt izberemo prostor, ki je obrnjen proti jugu in zaščiten pred vetrom. Najprimernejša so dobro drenirana in lahka tla. Rastejo tudi v težji zemlji, vendar moramo izboljšati propustnost tal. Če ne moremo zagotoviti dobre drenaže, raje napravimo dvignjeno gredo ali pa posadimo zelišča v posode.

SADNI VRT

Pod krošnjo dreves nasujemo zastirko, da preprečimo rast plevelov in pretirano izhlapevanje vode. Ko začne drevje zeleneti, prenehamo s sajenjem. Sadimo lahko le še drevesa s koreninsko grudo. Mlada drevesa okopavamo. Pri novo posajenih sadikah odstranimo morebitne plodove. Prvo leto je pomembno, da se drevo dobro ukorenini in opomore od šoka, ki je nastal pri presajanju. Preventivno škropimo proti škrlupu, jablanovi plesni, listni luknjičavosti, listni pegavosti, cvetni moniliji, cvetožeru, jabolčni in češpljevi grizlici, jabolčnem zavijaču, krvavi uši, češnjevi muhi, oljčnemu molju. Škropimo v večernem času, ko ni čebel. Plodiče breskev redčimo, ko dosežejo velikost 2 cm.  Drevesom ne pozabimo razrahljati privezov, da se lubje na vejah in deblih ne bo poškodovalo.

OKRASNA TRATA

Površino zasejano s travo, moramo zalivati, najbolj primeren čas je zjutraj ali zvečer. S tem pospešimo kalitev in preprečimo nastajanje trde skorje na površini tal, ki ji otežuje kalitev. Vsa prazna mesta, ki se pokažejo po vzniku, poskušamo zasejati s podobno travno mešanico.

Gosto trato bomo vzgojili z redno košnjo in valjanjem. Mlado travo povaljamo z lažjim valjarjem pred prvo košnjo. S tem omogočimo boljšo ukoreninjenost. Travo po setvi prvič pokosimo, ko doseže višino 7 cm. Pri košnji se ravnamo po pravilu, da odstranimo samo 1/3 listne površine. S prvo košnjo skrajšamo trato na 5 cm, z drugo pa na 4 cm. Če se odločimo, da bomo kosili še nižje pazimo, da ne poškodujemo travne ruše. Kosilnica mora biti dobro nastavljena, rezilo ostro, da ne puli mladih rastlinic. V poletnih mesecih kosimo višje, spomladi in jeseni pa nižje. Pri zadnji košnji (oktober) pustimo travo višjo. Po košnji odstranimo travo, dognojimo in valjamo. Po potrebi tudi zalijemo. Gnojimo lahko z organskimi ali mineralnimi gnojili. Gnojimo pred dežjem v primeru, ko ni dežja pa po gnojenju obilno zalijemo. Trato začnemo zalivati ko je padavin malo in po potrebi zalivamo vse do oktobra. Zalivamo zvečer ali zjutraj, ko trata ni osončena. Zalijemo toliko, da pride 8 do 10 litrov vode na kvadratni meter.

Travo dvakrat letno prezračimo. To storimo s posebnimi rezilnimi grabljami, ki zarežejo travno rušo ali s prezračevalci trave. Plevele lahko odstranjujemo z rednim mehanskim – ročnim odstranjevanjem ali pa s herbicidi. Če ugotovimo, da je trata redka jo dosejemo (v aprilu, maju ali septembru). Prej jo pokosimo in prezračimo.

Pravilna priprava tal je osnovno zagotovilo za lepo trato. Najprimernejša je uležana, rodovitna zemlja. Pri težkih tleh in mokri zemlji tla zrahljamo z dodajanjem kremenovih peskov.

Pred setvijo mora biti zgornja plast zemlje obdelana tako, da je drobno grudičasta. Najprimernejši čas za setev trave je spomladi do sredine maja in konec poletja do septembra. Lahko sejemo tudi v drugih mesecih, vendar moramo poskrbeti za dovolj temeljito zalivanje. Ko zemljišče pripravimo, se takoj lotimo setve, da se zemlja ne zapleveli in zbije.

Sejemo lahko različne vrste trav.  Setev opravimo ročno ali strojno. Seme z grabljami zagrabimo plitvo v zemljo in povaljamo z  valjarjem. Po setvi, do kalitve, moramo zemljo vzdrževati enakomerno vlažno. Če se odločimo za polaganje travnih preprog, poskrbimo za dobro pripravo tal.

V vrtnem centru Eurogarden , Vam bomo z veseljem pomagali s koristnimi nasveti za delo v Vašem vrtu, več nasvetov in informacij na spletni strani Eurogarden.


Nazaj