Mesec oktober ali vinotok je mesec, ko precej časa porabimo za shranjevanje pridelkov. Kmetje pospravljajo še zadnjo koruzo in pripravljajo njive na setev ozimnih žit ali na počitek prek zime. Ravno tako je potrebna priprava našega vrta na zimski počitek. Ko se sprehodimo po gozdu vidimo kako listje, odeto v jesenske barve, počasi odpada.

Koristni nasveti za sajenje čebulic

Ni malo navdušenih vrtnarjev, ki jim ob koncu poletja zmanjka energije in zagona nad vrtnarjenjem in v pričakovanju neizogibnega prihoda zime odložijo grablje in lopate. Z očmi in srcem zaznavamo lepoto listov, ki spreminjajo barve.

Jeseni sadimo spomladanske čebulice. Narcise, tulipani, hijacinte in druge spomladi cvetoče čebulnice potrebujejo določeno obdobje nizkih temperatur, da začno poganjati.

Čas sajenja čebulnic je od konca septembra do novembra, oziroma vse do zmrzali. Najbolje je izkoristiti lepe jesenske dni, ko je zemlja še topla in tudi delo prijetno, saj nas grejejo topli jesenski sončni žarki. Predvsem ne smemo pustiti, da nas mraz preseneti. Pri sajenju upoštevamo navodila na embalaži, glede na globino sajenja in višino rasti. Sadimo jih v skupine, da pridejo čebulice bolj do izraza. Na splošno velja pravilo: čebulico posadimo približno dvakrat globlje od njene velikosti. S kombiniranjem različnih čebulnic in pravilno izbiro barv lahko spretni vrtnar ustvari zanimive, dolgo cvetoče kombinacije.

Sajenje vrtnic

Vrtnice sadimo pozno v jeseni, ko tla še niso zmrznjena. V tem času je šok ob presaditvi najmanjši, razvijejo se nove korenine, vendar jih je potrebno dodatno zaščititi. Vrtnice posajene v jeseni bodo naslednje leto lepše in bolj čvrste.

Vrtnice, ki že rastejo na stalnih mestih jih pred mrazom zaščitimo s prstjo, šoto ali preperelim hlevskim gnojem vsaj 15 cm visoko nad nivojem sajenja.

Sadilne razdalje: grmičaste vrtnice sadimo 45 do 60 cm narazen, za mini vrtnice je dovolj 30 cm.

Vrtnice potrebujejo sončen in zračen prostor. Sadimo jih na jugovzhodni ali jugozahodni strani. Uspevajo v vseh vrstah tal. Zemlja v kateri uspevajo mora biti bogata, pH rahlo kisla in ne prevlažna. Če je zemlja pretežka dodamo kompost in pesek.

Trajnice

So večletne zelnate rastline. Pri večini trajnic nadzemni del jeseni odmre, podzemni del pa prezimi in spomladi poženejo novi poganjki. Med trajnicami so zelnate rastline s korenino, čebulnice, trajne gomoljnice, trajne trave, praproti, trajne močvirske in vodne rastline.

Večino trajnic lahko sadimo ali presajamo še v oktobru.

Okrasna drevesa in grmovnice

Ko se odločimo za izvedbo novih zasaditev in gredic je oktober zelo ugoden mesec, če nam le vreme dopušča in tla niso preveč mokra. Izbira je zelo pestra in vse do zmrzovanja zemlje imamo čas, da uresničimo načrte, ki smo si jih pripravili za letošnjo jesen.

Vse rastline, ki jih uvrščamo med nekoliko bolj občutljive na zimski mraz, naj bodo posajene čimprej, da se bodo še pred zimo ukoreninile. Zlasti to velja za zimzelene listavce. Obisk drevesnice pa je v tem času zanimiv tudi v primeru, če smo odločeni, da bomo sadili spomladi, saj lahko v tem času vidimo vso pestrost barvanja listja in plodov v tem letnem času. Jesenska barvitost različnih sort japonskih javorjev, ambrovcev, tulipanovcev, ginka  in drugih dreves, ki jeseni intenzivno barvajo listje ne more uiti našemu pogledu. Iz korit bomo odstranili poletne rastline in jih nadomestili s pestrimi zasaditvami trajnic v kombinaciji z jesenskimi resami, mačehami, okrasnim zeljem, gaultherijami in drugimi rastlinami, ki so primerna za jesensko zimsko dekoracijo v zunanjih koritih.

Zelenjavni vrt

V zelenjavnem vrtu pospravljamo pridelke. V oktobru posadimo še ozimni ali jari česen, posejemo špinačo in zimsko solato. Solato pokrijemo s tunelom, kjer bo še rastla. Poberemo zrele paradižnike, tisti ki niso zreli jih odrežemo pri tleh in obesimo v topel prostor z vrhom navzdol in bodo počasi dozoreli. Peteršilju poberemo zelene dele. Lahko jih posušimo ali zamrznemo. Če želimo imeti peteršilj in drobnjak čez zimo svež, ga posadimo v lončke in prenesemo na okensko polico v kuhinji.
Pobiramo zimsko korenje, kolerabo, endivijo, rdečo peso in gomolje zelene. Če imamo na vrtu na mraz občutljiva zelišča, le-ta pokrijemo z listjem ali smrekovimi vejami. Prav tako zavarujemo jesenske posevke špinače, motovilca in zimske solate. Prazne gredice pokrijemo s kompostom ali na grobo prelopatimo in zemljo pustimo čez zimo v grudah, da dobro zmrzne.

Sadni vrt

Ko pride oktober in z njim jesenski čas, obdobje hladnega in mrzlega vremena, se tudi drevesa počasi pripravljajo na zimo. Z bakrenim pripravkom škropimo breskve, za zavarovanje pred breskovo kodravostjo v naslednjem letu. V tem času obiramo pozne jesenske in zimske sorte jablan, hrušk, kutin, kostanj, nešplje šele, ko jih osmodi slana.

Sadje, ki ga bomo shranili obiramo previdno, da ne pride do odrgnin in poškodb na plodovih, da kasneje pri shranjevanju ne bi prišlo do gnitja. V drugi polovici oktobra dozorijo kakiji, obiramo jih, ko se začno barvati. Konec meseca je čas, da kupimo sadike sadnih rastlin. Pred sajenjem moramo izbrati primeren prostor. Tla dobro pripravimo, paziti moramo na vrste in sorte rastlin, ki za normalno rodnost v svoji neposredni bližini potrebujejo opraševalno sorto (jablane, hruške ...), saj se ne morejo opraševati z lastnim cvetnim prahom. Sadike, ki so bile sajene jeseni spomladi bolje odženejo, saj se rastline pred zimo dobro ukoreninijo in založijo z vodo, ter hranili. Tri tedne pred sajenjem izkopljemo sadilne jame. Velikost jame je odvisna od lastnosti tal - slabša ko so tla, večja mora biti sadilna jama. Na dno jame damo kompost oziroma šoto, nič pa ni narobe, če dodamo gnojilo za založno gnojenje, vendar brez dušika. V prej pripravljeno sadilno jamo posadimo sadno rastlino, zasujemo z zadostno količino zemlje in večkrat potlačimo. Ko sadimo dodamo tudi mineralna gnojila in hlevski gnoj, vendar ne direktno na korenino. Sadikam damo oporo. Ko sadna drevesa posadimo, jih zalijemo.

Vinograd

Proces trgatve in posegi, ki jih opravljamo do vključno prvega pretoka, ko mošt tudi izdatneje žveplamo in ločimo od droži, je povezan z zapletenimi in številnimi kemijskimi in biološkimi procesi, ki se odvijajo v našem moštu. Na te procese lahko s kletarskimi posegi, dodatki enoloških sredstev in temperaturo vplivamo, jih pospešujemo ali zaviramo. Seveda želimo omejevati tisto, kar našemu moštu oziroma vinu ni v prid in ga kvari, hkrati pa omogoča poti, ki na parametre vina vplivajo pozitivno.

Trata

Jeseni trate ne gnojimo z dušikom. Pogosto se v jesenskih dneh opazi, da trava izgublja lepo zeleno barvo.

Jeseni uporabljamo gnojila, ki vsebujejo večji delež fosforja in kalija, ki koreninskemu sistemu zagotovita večjo odpornost na nizke zimske temperature, dušik ima v založni obliki.

Zadnjo košnjo trave opravimo čim kasneje. Pokošene ostanke trave pograbimo in pospravimo. Jeseni trato pograbimo, da odstranimo odpadlo listje z dreves in grmovja, ostanke košnje, odmrle travne ostanke, izločke deževnikov, ter posušene dele trave. Tako trato pripravimo na zimski počitek.

Ureditev grobov

Za ureditev grobov imamo veliko možnosti, ki so odvisne predvsem od naših želja. Zavedati se moramo, da je to zahtevno delo, saj imamo na razpolago majhen prostor, ki ga moramo urediti, tako da dosežemo čim boljši izgled. Pri tem je pomembna velikost groba. Pomembno je, da ne zasadimo velikega števila različnih rastlin, tiste, ki jih bomo uporabili, morajo biti premišljeno izbrane. Za zasaditve uporabljamo manjše iglavce, zimzelene rastline, trajnice, dvoletnice ali enoletnice. Listavcem se rajši izognimo, da ne bomo imeli preveč dela z odpadajočim listjem. Izbirajmo rastline, ki dobro prenašajo jesenske vremenske nevšečnosti. Za okras uporabimo pesek za grobove v različnih velikostih in barv, ter okrasno lubje. Za sajenje rastlin uporabimo zemljo za grobove. 


Veliko veselja pri delu na vrtu Vam želi Vrtni center Eurogarden!