Odločevalci, umetniki, zdravstveni in kulturni delavci ter strokovnjaki se bodo 24. novembra zbrali, da bi prikazali potencial, ki ga ima kultura za izboljšanje našega zdravja in dobrega počutja. Projekt CultureForHealth je izdal poročilo, v katerem je zbral izsledke preko 300 znanstvenih študij na temo prispevka kulture k zdravju in dobremu počutju, oblikoval pa je tudi priporočila za Evropo.

Med govorom o stanju v Uniji z dne 14. septembra je Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen izrekla “Bolj mora skrbeti drug za drugega. In za mnoge, ki se počutijo zaskrbljeni, izgubljeni, lahko primerna, dostopna in cenovno ugodna podpora naredi vso razliko” redlagala je novo pobudo o duševnem zdravju, neposredno nadaljevanje klicev državljanov med enoletnim procesom Konference o prihodnosti Evrope (CoFoE). Deveti predlog CoFoE zahteva »širše razumevanje zdravja«, prvi ukrep pa zahteva »izboljšanje razumevanja vprašanj duševnega zdravja in načinov njihovega reševanja«.

Več kot 85 milijonov državljanov v EU je imelo težave z duševnim zdravjem pred pandemijo COVID-19, od takrat pa se je kriza duševnega zdravja poslabšala zaradi vrste neposrednih in posrednih razlogov, vključno s pandemijo, naraščajočimi neenakostmi, prisilnim razseljevanjem ljudi zaradi vojne in političnih konfliktov, podnebne skrbi in dinamičnih sprememb dela in gospodarstva. Postalo je jasno, da so potrebne nove rešitve in pristopi. Ker sta zdravje in dobro počutje eno od strateških področij novega delovnega programa Komisije, je to stičišče, kjer lahko kultura dramatično prispeva. Če sta ji dana priložnost – in priznanje.

Projekt CultureForHealth, pripravljalni ukrep EU – Razvoj politik od spodaj navzgor za kulturo in dobro počutje v EU, je v začetku novembra splavil »Poročilo CultureForHealth – Presečni pregled intervencij na presečišču kulture, dobrega počutja in zdravja ter njihovih dokazov, učinkov, izzivov s priporočila za oblikovanje politik v Evropi«. V poročilu so zbrani dokazi iz preko 300 znanstvenih študij, ki pričajo, da sodelovanje v kulturnih aktivnostih izboljšuje zdravje in dobro počutje posameznikov. Poročilo hkrati ponuja niz priporočil za oblikovanje politik, v katerih je zbrano znanje, ki so ga na srečanjih posredovali strokovnjaki in praktiki.

Različne države članice EU se različno zavedajo pomembne vloge kulture in umetnosti pri izboljšanju zdravja in dobrega počutja tako na individualni kot kolektivni ravni. V nordijskih državah že obstajajo jasne strategije glede kulture in zdravja, medtem ko so se druge države osredotočile na kratkoročne umetniško-zdravstvene projekte ter umetniško terapijo. Vendar oblikovanje politik za trajnostne, dolgoročne posege zahteva, da zdravstveni, kulturni in socialni sektor sooblikujejo in sodelujejo z uporabo znanja o nedavnem razvoju metod in dokazov v različnih disciplinah. Ena od obetavnih metodologij je socialno predpisovanje, vključno s »kulturo na recept«, ki je že uveljavljen v Združenem kraljestvu in nordijskih državah. Brez teh integrativnih pristopov bi bila prihajajoča strategija EU za duševno zdravje zastarela in ne bi imela ene od ključnih sestavin, ki lahko pomagajo izboljšati duševno zdravje državljanov EU.

Projekt bo 24. novembra 2022 gostil spletno predstavitev poročila CultureForHealth, skozi katero bo predstavil ugotovitve, priporočila za oblikovanje politik in primere intervencij, ki se trenutno izvajajo v sektorju kulture ter zdravja in dobrega počutja. Med primeri dobrih praks bo predstavljen tudi projekt Društva Asociacija Certifikat kulturno podjetje. Z ambicijo, da sproži resnično spremembo politik v EU na vseh ravneh, program združuje odločevalce, umetnike in kulturne praktike ter strokovnjake za zdravje in dobro počutje, ki se bodo poglobili v ugotovitve poročila CultureForHealth. Med govorniki bodo evropska poslanka Pernille Weiss, članica Evropskega parlamenta, članica Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane; Georg Haeusler – direktor Generalnega direktorata za izobraževanje, mladino, šport in kulturo Evropske komisije, Nils Fietje – tehnični uradnik v enoti za vedenjske in kulturne vpoglede pri Svetovni zdravstveni organizaciji, regionalni urad za Evropo, ki je sodeloval pri naročilu poročila WHO 2019 o tej temi in Veronique Wasbauer iz Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane.

V Sloveniji nismo brez praks, projektov in programov, ki s kulturo bistveno prispevajo k zdravju in dobremu počutju različnih družbenih skupin z različnimi zdravstvenimi stanji. Nasprotno, četudi brez sistemske podpore, umetniki, kulturni delavci, pedagogi in številni drugi s kulturo že spreminjajo življenja na bolje. Naj bo poročilo jasno sporočilo, da je čas za spremembe.

Program današnjega dogodka je dostopen tukaj. Brezplačen dogodek, potrebna je registracija.