Varno in zdravo delovno okolje ni le temeljna pravica zaposlenih, temveč lahko pomembo vpliva k zmanjšanju napetost in konfliktov pri delu, vpliva na zvestobo delodajalcu ter izboljša delovno uspešnost in produktivnost zaposlenih. Pogosto imamo v mislih, ko govorimo o duševnem zdravju, samo močno duševno motene ljudi, v realnosti pa duševno zdravje zajema tudi stres na delovnem mestu, izgorelost, različne vrste odvisnosti, bolečih medosebnih odnosov, tudi izkoriščanja, trpinčenja na delovnem mestu, in še marsikaj. Vse kaže, da duševno zdravje v družbi in na delovnem mestu ni enakovredno fizičnemu. V realnosti pa bi moralo biti enakovredno. Delodajalci po navadi spregledajo vlogo dela in delovnega mesta tako pri spodbujanju duševnega zdravja in dobrega počutja kot pri spodbujanju zavzetosti in uspešnosti zaposlenih. Dostikrat o duševnem zdravju, dobrem počutju in izgorelosti zaposlenih razmišljajo kot o osebnem problemu zaposlenih. Naloga delodajalcev je tako med drugim tudi nudenje podpore za doseganje mentalne stabilnosti zaposlenih.
Mnoge organizacije so resda že zaznale določene probleme ter kot odgovor vpeljale t.i. programe za dobro počutje zaposlenih. To ni dovolj. Raziskave izpostavljajo, da delodajalci precenjujejo vpliv svojih programov dobrega počutja in koristi ter podcenjujejo ključno vlogo delovnega mesta pri zmanjševanju izgorelosti ter podpiranju duševnega zdravja in dobrega počutja zaposlenih. Covid-19 je ne le z zdravstveno negotovostjo in socialno izolacijo temveč tudi s spremembami na področju dela (delo od doma, hibridni način dela, digitalna orodja ipd.), izzive za zdravje in dobro počutje zaposlenih ter zlasti duševno zdravje zaposlenih postavil na vrh prioritet številnih organizacij. V raziskavi podjetja McKinsey so zaposleni na vprašanje o razlogih, ki vplivajo na njihovo duševno zdravje in dobro počutje, pogosto navajali občutek, da so vedno dežurni, dalje so navajali nepravično obravnavo, nerazumno obremenitev, nizko avtonomijo in pomanjkanje socialne podpore.
»Številni organizacije zato vpeljujejo aktivnosti, kot so rekreacija, wellnes, sadje na delovnem mestu, delavnice za boljše počutje, subvencioniranje športnih aktivnosti, promoviranje zdrave prehrane in podobno, pa vendar to ni dovolj. Z duševnim zdravjem povezani izzivi niso takšni, ki bi jih lahko odpravili zgolj s programi dobrega počutja. Res je, da vidik obremenjenosti zaposleni in zaposlovalci oziroma delodajalci ocenjujejo skozi »različna očala«, a to ni in ne sme biti izgovor, da se podjetja problema ne lotevajo celostno. S programi dobrega počutja delodajalci odpravljajo predvsem simptome, namesto da bi odpravili vzroke za nezadovoljstvo, doživljanje neuspešnosti, pogosto odsotnost z delovnega mesta, slabo počutje ali tudi izgorelost zaposlenih,« izpostavlja Alenka Kraljič, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovski družbi Trenkwalder in dodaja: »Delodajalci bi morali na višje stopnje bolniških odsotnosti, višje stopnje bolezni ali višje stopnje izgorelosti gledati kot na alarm, da mora podjetje brez odlašanja uvesti določene sistemske spremembe. Hkrati pa zaposlenim pomagati. Stres in duševne težave na delovnem mestu so pogosto še stigmatizirane in napačno razumljene zgolj kot šibkost oziroma težava posameznika, vpliv neurejenih delovnih pogojev ali neustreznih komunikacij in odnosov pa je spregledan. To je povsem zgrešen pogled, ki kaže na nerazumevanje problemske situacije in vzrokov za to.«
Nezadovoljeni zaposleni so neučinkoviti pri svojem delu in se pogosteje ozirajo za novimi izzivi
Psihosocialna tveganja izhajajo iz neustreznega načrtovanja, organizacije in vodenja dela ter slabih medosebnih odnosov na delovnem mestu ter lahko vodijo v prekomerni in kronični stres. McKinseyjeva globalna raziskava ugotavlja, da zaposleni, ki se srečujejo z vsaj eno težavo s področja duševnega zdravja in dobrega počutja pogosteje poročajo o
slabem počutju in neprijetnih izkušnjah na delovnem mestu. Takšni zaposleni bodo tudi hitreje prepoznali delovno okolje kot toksično, pogosteje bodo razmišljali od odhodu in pogosteje bodo poročali o nizkem zadovoljstvu z delom.
Ne dopustite, da zaposleni izgorijo
Zaposleni danes na delovnih mestih pravzaprav potrebujejo mnogo različnih psiholoških spodbud. Tako za primerno spoprijemanje z vsakodnevnimi izzivi na delovnem mestu, kot za spoprijemanje v obdobju naraščanja strahu pred vsesplošno krizo, pred draginjo ter v času nepredvidljiv dogajanj na trgu dela in zaposlovanja. Po podatkih NIJZ breme duševnih motenj in samomora v Sloveniji znaša 8 odstotkov bremena vseh bolezni. Zlasti se breme duševnih motenj odraža v izgubi produktivnosti, tako zaradi
odsotnosti z dela kot tudi zaradi prezgodnjih upokojevanj. Podjetja se bolj ali manj zavedajo, da so dobri kadri njihova vstopnica do uspešnega poslovanja. »To pa obenem pripelje do tega, da se dobre in učinkovite kadre pogosto dodatno obremenjuje, kar dolgoročno vodi v njihovo izgorelost ali vsaj v nezadovoljstvo in iskanje nove službe«, opozarja Alenka Kraljič. Vse te močne negativnosti se zmanjšajo, če podjetje skrbno bdi nad kadri, poslovnimi procesi in njihovo organizacijo.
Foto: BrianAJackson/iStock
