30. 11. 2024 - Praznični čas, ki je pogosto povezan z veseljem in druženjem, lahko poveča nekatere čustvene težave za vse tiste, ki delajo od doma. To obdobje lahko izpostavi pravzaprav edinstvene težave, s katerimi se soočajo zaposleni na daljavo, zlasti ko gre za ohranjanje človeških stikov in obvladovanje stresa. Še bolj kot sicer, lahko zaposleni na daljavo doživljajo močne občutke osamljenosti, odrezanosti iz delovnega okolja in nezmožnosti vplivanja na kakršne koli spremembe.
V zadnjem času, po bolj intenzivnem obdobju dela na daljavo oz.dela od doma, se dejansko vse bolj izkazujejo t.i. psihološki vplivi dela na daljavo na zaposlene, ki (pretežno ali po večini) dislocirano opravljajo svoje delo izven prostorov delodajalca. »Predvsem nas skrbijo tisti negativni vplivi, ki jih je presenetljivo veliko in imajo pomembno vlogo za posameznega zaposlenega, se jih pa niti ne zavedamo dobro, si jih prikrivamo ali o njih sploh ne govorimo. Delo od doma ima številne prednosti, vendar je potreba po človeški interakciji ena od bistvenih pri vsem tem. Razumevanje in reševanje tovrstnih čustvenih izzivov med prazniki lahko pomembno vpliva na dobro počutje zaposlenih na daljavo,« opozarja Alenka Kraljič, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovskem podjetju Trenkwalder.
Psihološki vplivi dela od doma so sicer odvisni tako od posameznika, njegove osebnosti in njegovega privatnega življenja kot tudi od delodajalca, delovnega okolja ter del in nalog, ki jih posameznik v službi opravlja. Najbolj problematično postane v situacijah, ko se vsi ti dejavniki med seboj povežejo v svojih najbolj negativnih vplivih. Kot primer Alenka Kraljič oriše naslednje situacije: »Dogaja se, da delodajalec ne sledi dovolj dobro zahtevam in priporočilom na področju dela od doma, zaposleni je pa na primer introvertiran, z nizko stopnjo samokontrole in ima v manjšem najemniškem stanovanju še šoloobvezne otroke. Kako naj kakovostno in skladno s cilji delodajalca opravlja svoje delo? Ali pa imamo odgovorne zaposlene z res visoko mentalno motivacijo za delo, ki pa v svoji vsakodnevni pretirani meri aktivnosti in visoki učinkovitosti ne prepoznajo fizičnih znakov utrujenosti in izčrpanosti, tudi ne znajo ustrezno ločiti med delom in svojim privatnim življenjem. Vse to posledično vodi v podaljševanje delovnega časa in izrazito povečano tveganje za izgorelost.«
Pomanjkanje medosebnih komunikacij in sodelovanja lahko vzbudi tudi občutke odmaknjenosti
Posameznik v svojem individualizmu pri delu od doma postane lahko pretirano usmerjen sam nase, začenja lahko razmišljati na način »samo jaz in vedno le zame«, sčasoma začne potencirati svoje lastne poglede, svoje lastne situacije in svoje lastne težave, seveda hitreje in prej v negativne smeri. Nima namreč vpogleda v drugega, v so-človeka, v so-delavca. Zmanjša se empatija. Močno se zmanjša tolerantnost do drugih oseb, do sodelavcev, s katerimi pravzaprav nima tistega pristnega človeškega
stika. Zaradi vse manj socialne interakcije se začne izgubljati človečnost in čustvenost. Pride do doživljanja občutkov osamljenosti in tudi izolacije. Nekateri zaposleni se počutijo vedno bolj nesigurno in anksiozno, z neprijetnimi občutki, da morajo ves čas dokazovati svojo delavnost oz. produktivnost, da morajo biti stalno na preži in biti izredno hitro odzivni na vseh elektronskih napravah. Tako pravzaprav doživljajo nenehen stres in nezadovoljstvo.
Pomanjkanje motivacije in rutine lahko (z)ruši prednosti dela na daljavo
Pri delu na daljavo se določen delež zaposlenih dejansko sooča tudi s pomanjkanjem motivacije za delo, s pomanjkanjem discipline, s pomanjkanjem lastne organizacije in s pomanjkanjem delovne rutine. Ker ni nekega skupnega fizičnega delovnega okolja, se zmanjša občutek odgovornosti za delo. Hitro pride tako zaposleni v nek zaprt in ponavljajoči se krog slabših rezultatov dela, negativnih povratnih informacij, nezadovoljstva, tudi neznanja, in zopet še poglobljenih občutkov znižane motivacije
za delo. »Zaposleni poročajo tudi o tem, da pri delu na daljavo čutijo, da so v primerjavi s sodelavci v pisarnah ali prostorih delodajalca manj opaženi pri svojih vodjih. Posledično se jim zdi, da imajo tudi manj priložnosti za rast in napredovanje,« opozarja Alenka Kraljič.
Delodajalci: ne pozabite na sodelavce na drugi strani ekrana – ne med letom in tudi ne v predprazničnem času
Delodajalci in tudi zaposleni v organizacijah, kjer je uveljavljen koncept dela na daljavo, morajo namensko in planirano uvajati in vzdrževati aktivnosti za spodbujanje komunikacije in socialnih stikov. »Poleg rednih spletnih srečanj so občasna mesečna osebna srečanja nujnost. Graditi je potrebno timsko kulturo. Še toliko bolj morajo vodje tudi dodatno pokazati zaposlenim na daljavo, da so le ti vredni del celote določenega delovnega tima. Na to moramo biti pozorni še posebej pred in med
prazniki, ko so lahko občutki izključenosti in osamljenosti še močnejši,« svetuje Alenka Kraljič, ki poudarja tudi pomen ohranjanja prave meje med posameznikovim delom in njegovim privatnim življenjem oz. prostim časom, kar vodi do (za človeka nujnega) ravnovesja med delom in družino. Velikega pomena so s tega vidika tudi zakonsko določene politike, direktive in ukrepi (promocija zdravja na delovnem mestu, trajnostno delovanje, pravica do odklopa, idr..), ki vzpodbujeni in vpeljani s
strani delodajalcev pozitivno vplivajo na fizično in psihično zdravje zaposlenih na delovnem mestu.
Delo na daljavo je lahko daleč od oči, ne sme pa biti daleč od srca. Voščilo za leto 2025 izrecite osebno, s stiskom roke in iskrenimi željami. Vse to ne stane nič, pomeni pa veliko.
Foto: Anna - stock.adobe.com
