Archeo bo pot po slovenskih kinematografih začel 5.4.2012 v Kinodvoru in nadaljeval po Sloveniji: Maribor, Celje, Velenje, Radovljica, Trbovlje, Ptuj..... Najbolj veseli pa smo, da so se v nam v umetniško humanitarni akciji za  Zvezo prijateljev mladine Moste Polje pridružili številni domači umetniki, od pesnikov, slikarjev, kiparjev. Več o tem pa konec meseca.

ARCHEO
Film Jana Cvitkoviča
»Archeo je potovanje treh ljudi in enega planeta.  Potovanje enega proti drugemu, potovanje v središče stvari.  Archeo je molitev.«

Jan Cvitkovič

Najboljši film 14.FESTIVALA SLOVENSKEGA FILMA , Portorož 2011. Film je prejel tudi nagrado za režijo in najboljšo fotografijo (Jure Černec). Po besedah žirije14. Festivala slovenskega filma  si je Archeo prislužil glavno nagrado  za »nepričakovano izkušnjo čistega filma«. Matjaž  Javšnik, predsednik žirije, je poudaril, da  so nagradili avtorstvo in pogum Jana Cvitkoviča: »...kariero je  postavil na kocko in  sledil svoji viziji. Gre za film, ki vam je lahko všeč ali ne, nihče pa ne more reči, da je polizdelek oziroma da krši kakršno koli pravilo filma.«

Archeo je vizualna  poezija.  Archeo govori s podobo, najbolj imanentnim filmskim sredstvom. »Zgolj« odslikava bazično in arhetipsko stanje stvari. Archeo je film čistih odnosov, forme in  fotografije. Odnosov med moškim, žensko, dečkom in naravo niza v izčiščeni prezenci, brez komentarjev,  besed, socialnih, psiholoških in zgodovinskih kotekstov.  Četudi nam jih ne vsiljuje, ne pomeni, da jih v filmu ni. Lahko jih sami umestimo, ozavestimo ali pa tudi ne. Archeo je lahko molitev, lahko je študija – odvisno od gledalčeva stanja in pogleda.  Ne  komentira,  ne vsiljuje boga, višjih sil, vesolja kot opazovalca in urejevalca sveta.  Niza poezijo in podobe.  Ženska pade z neba in zaspi,  moški prav tako pade iz neba in zmedeno gleda na okoli. Prva slika dečka govori o tem, da je že bil tu in sedaj mirno opazuje žuželko in jo tudi pokončna.

V naravnem objemu vode, zemlje, gozda, neba se zgodi zgodba o treh ljudeh. O družini? Morda. Niso so dani, izberejo se. Njihova srečanja so srečanja s preživetjem, prepuščajo se osnovnim in bistvenim vzgibom nagona, ritualom naravni ciklusov. Nič, kar se med njimi zgodi ni vezano na čas. Lahko, da se je že zgodilo, lahko, da se bo, morda se dogaja nenehno. Ni besed, jezika, je šepet vetra, mantra, ki vznika iz zemlje, vode in neba. Moški je divji in svojo dijvost sooča z naravo. Ženska iz narave jemlje vzgibe. Deček se z njo poigrava, spaja.  V ritualnem tempu notranjih vzgibov se moški, ženska, fant zbližajo in ostanejo skupaj. Morda samo toliko, da jih oddaljujoče se kamera ujame v hipu, ko skupaj z nami zrejo v gorske vršace.....


IGRALCI
ženska: Medea Novak
moški: Niko Novak
fant: Tommaso Finzi

EKIPA
scenarij in režija: Jan Cvitkovič
direktor fotografije: Jure Černec
montaža: Miloš Martin Kalusek
scenografija: Niko Novak, Vasja Kokelj
glasba: Damir Avdić
oblikovalka maske: Lucie Liškova
oblikovalca zvoka: Boštjan Kačičnik, Rob Flanagan
kostumografinja: Beti Njari
producent: Jožko Rutar
izvršni producent: Miha Černec
koproducenta: Igor Prinčič, Andras Muhi
produkcija: Staragara
koprodukcija: Transmedia, Inforg Studio, TV Slovenija
Film je sofinanciral Filmski sklad RS

TEHNIČNE PODROBNOSTI:
format: 35 mm; 1:1,85; 25 fps
v barvah
zvok: Dolby SRD

PREMIERA
FSF 2011, 1.10.2011, 18:30, Portorož, Slovenija

FOTOGRAFIJE
Mitja Ličen

European Film Market: http://www.efm-berlinale.de/en/HomePage.php

Mednarodni filmski festival v Sofiji: http://siff.bg/index.php?page=movies&id=617

tekst in foto: Ekipa Archea in Staregare
www.staragara.com
Nazaj

Povezani članki