Program Slovenske kinoteke – september 2011
8.8. ponedeljek
21.30
Slovenska kinoteka na gostovanju/Film pod zvezdami/Nov nakup Slovenske kinoteke – predpremiera!
Vse, kar dovoli nebo (All That Heaven Allows)
Douglas Sirk, ZDA, 1955, 35mm, 1.77, barvni, 89', svp
Ameriško predmestje, sredina petdesetih. Cary (Jane Wyman), dobro situirana vdova, se zaplete v strastno romanco z družinskim vrtnarjem Ronom (Rock Hudson). Privlači jo njegov stvaren pogled na življenje, ki se kaže in udejanja kot ostro, sveže nasprotje rigidnim konvencijam njenega malomeščanskega, zdolgočasenega vsakdana. Vendar pa ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ron mnogo mlajši od Cary, jih moti njegov nižji socialni položaj. Ena najslovitejših filmskih romanc vseh časov, bržkone tudi najsijajnejši predstavnik klasične hollywoodske melodrame, ki ekspresionistične zakonitosti žanra obenem pripelje do vrhunca in izkoristi za uničujočo kritiko zlagane družbe. Neposreden vir navdiha za še dve klasiki: Vsi drugi se imenujejo Ali (Fassbinder) in Daleč od nebes (Haynes).
Projekcija na Ljubljanskem gradu. V sodelovanju s Kinodvorom. V primeru dežja ali hudega vetra projekcija odpade. Odpovedani film si lahko ogledate naslednji dan ob 21.30 v Kinodvoru. Vstopnico lahko zamenjate za katerokoli drugo projekcijo na Ljubljanskem gradu ali na mestu nakupa za vračilo kupnine. Pri blagajni Kinodvora lahko vstopnice kupite ali zamenjate za vstopnice odpovedanega filma do zapolnitve kapacitet dvorane. Cena vstopnice 4,50 EUR.
1.9. četrtek
19.00
Dvojček/Nov nakup Slovenske kinoteke – premiera!
Vse, kar dovoli nebo (All That Heaven Allows)
Glej ponedeljek 8.8. ob 21.30.
Filmski dvojček: ogled obeh filmov za ceno ene vstopnice.
21.00
Dvojček/Klasiki
Daleč od nebes (Far From Heaven)
Todd Haynes, ZDA, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 107', sp
Ameriško predmestje, sredina petdesetih. Cathy (Julianne Moore), navzven popolna mati, žena in gospodinja, se zaplete v strastno romanco s sinom pokojnega družinskega vrtnarja Raymonda (Dennis Haysbert). Razlika v letih med ljubimcema in prešuštvo pa tokrat še nista vse; čustveno eksplozivno situacijo dodatno zapletejo dejstva, da je Cathy bela, Raymond črn, Cathyjin mož Frank (Dennis Quaid) pa prikriti homoseksualec.
Nadvse uspešna priredba in hkrati poklon Sirkovi klasiki Vse, kar dovoli nebo, ki do popolnosti ponotranji in replicira ekspresionistično formo izvirnika, njegovo kritiko malomeščanske družbe pa s problema položaja žensk in razreda razširi še na vprašanje spolne usmerjenosti.
Filmski dvojček: ogled obeh filmov za ceno ene vstopnice.
2.9. petek
18.00
Kino-integral: Buñuel & Dalí
Andaluzijski pes (Un chien andalou)
Luis Buñuel & Salvador Dalí, Francija, 1929, 35mm, 1.33, čb, nemi, 17', svp
Namen Andaluzijskega psa je šokirati gledalca. Zmes kot britev ostrih podob in večplastne simbolike, amorfnega prostora in časa ter absurdnega humorja predstavlja enega najbolj izvirnih in vplivnih kratkih filmov vseh časov.
Zlata doba (L'âge d'or)
Luis Buñuel & Salvador Dalí, Francija, 1930, 35mm, 1.37, čb, 62', svp
Bizarna pripoved o mladem paru in tropu fanatičnih škofov, ki se vtika v srečo zaljubljencev. Z jedko ironijo prežet napad na »stebre družbe« (religijo, domovino, družino, kulturo), poln nedoumljivih in vznemirljivih podob. Na predvajanjih filma v Parizu so mladinske desničarske organizacije v platno metale kislino in črnilo; svobodomiselni film je bil nato prepovedan.
19.45
Klasiki
Veliki diktator (The Great Dictator)
Charles Chaplin, ZDA, 1940, 35mm, 1.37, čb, 125', svp
Chaplinov prvi povsem zvočni film, satirična kritika nacizma, v kateri Charlie igra dvojno vlogo revnega židovskega brivca in diktatorja Adenoida Hynkla iz Ptomanije. Edinstvena zmes tragedije, komedije, satire in mirovništva; dokument nekega žalostnega obdobja človeške zgodovine. »Resnično veličasten dosežek velikega umetnika, ki ga lahko morda označimo celo za najpomembnejši film vseh časov.« Bosley Crowther, The New York Times, 1940
22.15
Klasiki
Božje posredovanje: kronika ljubezni in bolečine (Yadon ilaheyya)
Elia Suleiman, Palestina/Francija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 92', sp
Nazaret, rojstni kraj krščanskega tesarja, dandanes pa največja palestinska enklava znotraj izraelske države. Pod krinko banalnega vsakdana se mesta polašča norost. Pod pritiskom propadajočih poslov se ostareli možakar, oče, zlomi. Sin, Palestinec iz Jeruzalema, ljubi Palestinko iz Ramale. Razpet med bolehnim očetom in svojo ljubeznijo se trudi oboje ohranjati pri življenju. Zaradi politične situacije se svoboda gibanja ženske konča na izraelski vojaški kontrolni točki med dvema mestoma. Ker ne moreta prečkati meje, se ljubimca sestajata na zapuščenem parkirišču tik ob kontrolni točki. Ne moreta se osvoboditi spon okupacije. Njuna intimnost je usodno zaznamovana z vojaškim obleganjem. Osamljena hrepenenja začnejo proizvajati nasilne povračilne ukrepe, jezna srca utripajo v krčih domišljijskih pobegov …
3.9. sobota
19.00
Dvojček/Nov nakup Slovenske kinoteke – premiera!
Peklenski asfalt (Two-Lane Blacktop)
Monte Hellman, ZDA, 1971, 35mm, 2.35, barvni, 102', svp
James Taylor je Šofer. Dennis Wilson je Mehanik. Laurie Bird je Punca. Warren Oates je GTO. Peklenski asfalt je Film. Ultimativni ameriški film ceste. Filmski dvojček: ogled obeh filmov za ceno ene vstopnice.
21.00
Dvojček/Klasiki
V teku časa (Im Lauf der Zeit)
Wim Wenders, Zahodna Nemčija, 1976, 35mm, 1.66, čb, 175', sp
Bruno je lastnik tovornjaka, s katerim potuje ob meji z Vzhodno Nemčijo in po malih mestecih – kjer še niso zaprli nedonosnih kinodvoran – popravlja in prodaja opremo za kinematografe. Nekega jutra sreča sveže ločenega Roberta, ki s polno hitrostjo z avtomobilom zapelje v reko. Robert se pridruži Brunu in skupaj potujeta dalje. Ultimativni evropski film ceste. Filmski dvojček: ogled obeh filmov za ceno ene vstopnice.
4.9. nedelja
Kinoteka je zaprta.
5.9. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Miličnik
Lojze Jurc, Slovenija, 1965, 16mm, barvni, 25'
Turisti na kmetijah
Lojze Jurc, Slovenija, 1965, 16mm, čb, 22'
Zgodba o dveh letih
Zvone Sintić, Slovenija, 1965, 35mm, čb, 12'
Turnir pri Šumiku
Mako Sajko, Slovenija, 1965, 35mm, barvni, 5'
Vojna poema
Milan Ljubić, Slovenija, 1965, 35mm, čb, 11'
21.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Lažnivka
Igor Pretnar, Slovenija, 1965, 35mm, čb, 92'
Branka (ena najboljših vlog Majde Potokar) svojim kolegicam v pisarni zelo rada deli nasvete, kako naj ravnajo s svojimi moškimi, toda po službi gre le ona sama domov. Živi z materjo, ki ji dopoveduje, da bo že dobila ženina, ko si bosta uredili stanovanje. Na njun časopisni oglas odgovori inženir Bata. Branka je očarana, nad inženirjem nemara še bolj kot nad njegovo poslovno ponudbo. Sodobna melodrama o naivki in goljufu.
6.9. torek
18.30
Klasiki
Bosonoga grofica (The Barefoot Contessa)
Joseph L. Mankiewicz, ZDA/Italija, 1954, 35mm, barvni, 130', svp
Nekoč uspešen filmski scenarist in režiser Harry Dawes (Humphrey Bogart) sprejme službo pri nadutem, egoističnem milijonarju. Zanj naj bi v neodvisni produkciji posnel film po okusu bogataša. Skupaj se odpravita v Madrid, kjer iščeta primeren, svež obraz za glavno žensko vlogo. Tam naletita na vročekrvno, revno in ponosno bosonogo plesalko Mario Vargas (Ava Gardner). Maria, novopečena zvezdnica, se znajde v vrtincu vulgarne finančne smetane, kjer pleše iz enega moškega naročja v drugo in lomi srca, dokler se naposled ne zlomi še njeno. Razkošna ljubezenska melodrama.
21.00
Retrospektiva: Terrence Malick: zgodnja dela – otvoritev!
Surova balada (Badlands) – nova, restavrirana kopija!
Terrence Malick, ZDA, 1973, 35mm, 1.85, barvni, 94', bp
Naivna in nedolžna najstnica Holly (Sissy Spacek) se v zakotnem mestecu nekje v Južni Dakoti prepušča romantičnim sanjarijam. Nekega dne sreča Kita (Martin Sheen), neprilagojenega in do onemoglosti všečnega mladega kriminalca, ki jo povsem očara. Potem ko Kit najprej brutalno pokonča njeno družino, skupaj pobegneta v divjino, kjer se ona še naprej vdaja romantičnim klišejem o večni in usodni ljubezni, on pa še naprej pobija naključne mimoidoče. Eden najbolj hvaljenih in občudovanih prvencev novega Hollywooda; v svoji hladnokrvnosti pretresljiva zmes meditativne, visoke pesmi o ljubezni, izpovedane na ozadju krvoločne ruralne resničnosti.
7.9. sreda
19.00
Retrospektiva: Terrence Malick: zgodnja dela
Surova balada (Badlands) – nova, restavrirana kopija!
Glej torek 6.9. ob 21.00.
21.00
Retrospektiva: Terrence Malick: zgodnja dela
Božanski dnevi (Days of Heaven) – nova, restavrirana kopija!
Terrence Malick, ZDA, 1978, 35mm, 1.85, barvni, 94', bp
Bill (Richard Gere), fizični delavec v jeklarni, se spre z delovodjo in ga ubije. Skupaj z dekletom Abby (Brooke Adams) se zatečeta na deželo, kjer postaneta zgolj še dva anonimna iskalca dela v času porajajoče se gospodarske krize. Da bi se lažje izmuznila roki zakona, se pretvarjata, da sta brat in sestra. K sebi ju vzame bogat, umirajoč kmet (Sam Shepard), ki se kmalu do ušes zaljubi v Abby, ona pa tudi ne ostane ravnodušna. Po zaslugi Malickove režije, ki eliptično, lirično narativno strukturo križa z vrtoglavo eksplozijo čutnih, večpomenskih podob, in božanske fotografije legendarnega Nestorja Almendrosa ta ljubezenski trikotnik nepreklicno velja za čistokrvno mojstrovino, enega ključnih filmov sedemdesetih.
8.9. četrtek
19.00
Retrospektiva: Terrence Malick: zgodnja dela
Božanski dnevi (Days of Heaven) – nova, restavrirana kopija!
Glej sreda 7.9. ob 21.00.
21.00
Retrospektiva: Terrence Malick: zgodnja dela
Tanka rdeča črta (The Thin Red Line)
Terrence Malick, ZDA, 1998, 35mm, 2.35, barvni, 170', sp
Elegija epskih razsežnosti o človeku in naravi, ki jo uokvirja pekel druge svetovne vojne na Pacifiku. Filozofski traktat, zamaskiran v ljubeč portret kolektivnega junaka, vojaka, potopljenega v razmišljanje, sanje, strahove, trsje tihomorskih otokov, samomorilske ukaze nadrejenih in prelito kri soborcev na obeh straneh frontne linije. Instantna klasika devetdesetih, tudi nepretrgana parada zvezdnikov, ki so stali v vrsti, da so lahko za drobiž nastopili v filmu velikega Malicka. Ta je iz končne verzije filma hladnokrvno izrezal kalibre tipa Mickey Rourke, Martin Sheen, Billy Bob Thornton, Gary Oldman, Viggo Mortensen, Bill Pullman; ostali so Sean Penn, Adrien Brody, Jim Caviezel, Ben Chaplin, George Clooney, John Cusack, Woody Harrelson, Elias Koteas, Nick Nolte, John Savage, John Travolta, Thomas Jane, John C. Reilly, Jared Leto, Tim Blake Nelson …
9.9. petek
18.00
Dan Kinopoličank Daše Cerar in Maje Lovrenov/Kino-uho: rezidenca
Carmen
Cecil B. DeMille, ZDA, 1915, 35mm, 1.33, čb, nemi, 60' (18fps), bp
Svetovno znana operna pevka Geraldine Farrar je atletska in seksi Carmen v DeMillovi ekranizaciji slovite Mériméejeve zgodbe. Carmen, revna in zapeljiva ciganka, omreži naivnega vojaka, romanca pa se za oba izteče pogubno. Ekspresivna igra nemih protagonistov se naslanja na tradicijo operne mimike, DeMille pa s spretno in inovativno režijo izkoristi vse takrat znane potenciale mlade filmske umetnosti ter napove svojo bleščečo kariero. Glasbena spremljava v živo: Andrej Goričar, klavir.
20.00
Dan Kinopoličank Daše Cerar in Maje Lovrenov
Nežnost
Eljor Išmuhamedov, SZ, 1966, 35mm, čb, 74', sp
Spremljamo poletje v Taškentu in tri prepletajoče se zgodbe o mladostni ljubezni (prva nosi naslov filma, drugi dve se imenujeta po junakinjah, Leni in Mamuri). Na Nežnost, film uzbekistanskega režiserja Eljorja Išmuhamedova, je močno vplival francoski novi val in sočasni tokovi italijanske kinematografije. V tem žarečem filmu je več dolgih pasaž, ki dajejo vtis, da gledamo izgubljeno Fellinijevo klasiko.
22.00
Dan Kinopoličank Daše Cerar in Maje Lovrenov
Alpski junak (Helden in Tirol)
Niki List, Avstrija/Švica, 1998, 35mm, barvni, 108', sp
Junak mora idilično tirolsko vasico, polno posebnežev, rešiti pred njenim grabežljivim županom, ki jo hoče spremeniti v množično turistično atrakcijo, obenem pa pred županovim sinom rešuje še svojo izvoljenko. Film s klasičnim zapletom v neklasični preobleki gorskega rokenrol muzikala.
10.9. sobota
18.00
Dvojček/Klasiki
Vzpon (Voshoždenie)
Larisa Šepitko, SZ, 1976, 35mm, 1.37, čb, 105', svp
Belorusija, zima 1942. Borca partizanskega odreda Sotnikov in Ribak se odpravita iskat živila. V srečanju z Nemci je Sotnikov ranjen. Zavetje najdeta pri ženski z veliko otroki, kjer ju ulovi policija. Zasliševanja, pretepi in mučenja pripadnika fašistične komande in izdajalca Portnova postanejo za Sotnikova in Ribaka preizkušnja njune psihične in fizične vzdržljivosti. Mojstrovina sovjetskega novega vala; zlati medved v Berlinu 1977. Filmski dvojček: ogled obeh filmov za ceno ene vstopnice.
20.00
Dvojček/Retrospektiva: Terrence Malick: zgodnja dela
Tanka rdeča črta (The Thin Red Line)
Glej četrtek 8.9. ob 21.00
Filmski dvojček: ogled obeh filmov za ceno ene vstopnice.
11.9. nedelja
Kinoteka je zaprta.
12.9. ponedeljek
17.00
Stanisław Lem – 90-letnica rojstva
Solaris
Andrej Tarkovski, SZ, 1972, 35mm, 2.35, barvni, 160', sp
Sociopsihologa pošljejo raziskati nenavadno dogajanje na orbitalni postaji planeta Solaris, kjer v stiku z neznano inteligenco prebivajo trije znanstveniki. Izkaže se, da je razmišljajoče bitje planet sam ter da niso znanstveniki tisti, ki raziskujejo tujo inteligenco, temveč slednja prek njih raziskuje človeško vrsto. Epski znanstveno-fantastični film o moralni odgovornosti znanosti in njenih privržencev do človeštva, obenem pa nič manj epska ljubezenska zgodba.
20.00
Stanisław Lem – 90-letnica rojstva/Večer knjige in filma v Kinodvoru
O mejah človeškega sveta: pogovor o Lemu in Solarisu
Kako je bil roman Solaris prenesen na filmska platna? Kakšne so njegove možne interpretacije? Kaj je bolj (ne)verjetno – znanstvena fantastika ali (družbena) realnost, v kateri živimo? Lem je poudarjal, da je v svoji knjigi želel prikazati človekovo srečanje s tujo civilizacijo in njegovo nezmožnost razumevanja le-te. Leta 1961, ko je Solaris izšel, je bilo to vizionarsko: ena glavnih preokupacij današnje znanosti je človekova ujetost v lastne sheme zaznavanja, mišljenja in delovanja (prim. Pierre Bourdieu, kognitivna lingvistika).
Gosta večera: Nikolaj Jež (prevajalec in strokovnjak za poljsko književnost), Tatjana Jamnik (prevajalka in literarna ustvarjalka). Pogovor bo vodil filmski kritik in publicist Denis Valič.
22.00
Stanisław Lem – 90-letnica rojstva
Solaris
Steven Soderbergh, ZDA, 2002, 35mm, 2.35, barvni, 99', sp
Štirideset let po Solarisu Tarkovskega se literarne predloge Stanisława Lema loti še zvezda ameriškega neodvisnega filma Steven Soderbergh: rezultat je nadvse uspelo dopolnilo, celo svojevrstna nadgradnja literarnega in filmskega izvirnika. Kjer Lem govori o človeku in Tarkovski o Človeku, Soderbergh eksplicitno spregovori o dvojici, paru. In če nam Lem opiše Stiks, Tarkovski pa Orfeja in Evridiko, se Soderbergh zatopi samo v hipni pogled, s katerim se pesnik in njegova muza motrita v tistem usodnem trenutku.
13.9. torek
19.00
Stanisław Lem – 90-letnica rojstva
Test pilota Pirxa
Marek Piestrak, Poljska/SZ, 1979, 35mm, 1.37, barvni, 95', svp
Po zgodbi Stanisława Lema posneta znanstvenofantastična drama o človečnosti. Nekoč v prihodnosti človeška civilizacija izumi razumne robote, ki se navzven po ničemer ne razlikujejo od svojih stvariteljev. Raketni pilot Pirx (sicer eden stalnih junakov Lemovih kratkih zgodb) je izbran, da poda končno sodbo o tem, ali lahko roboti res nadomestijo ljudi pri tako delikatnih podvigih, kot je potovanje po vesolju. S posadko, ki jo sestavljajo tako ljudje kot roboti, Pirx odpotuje na nevarno vesoljsko misijo, pri čemer ne ve, kdo izmed njegovih podrejenih je človek in kdo robot. Klasika komunističnega ZF filma; glasbo je napisal Arvo Pärt.
21.00
Together Through Life: Bob Dylan in film – otvoritev
Ne glej nazaj (Dont Look Back)
D.A. Pennebaker, ZDA, 1967, 35mm, 1.37, čb, 96', bp
Leta 1965 se Bob Dylan odpravi na turnejo po Veliki Britaniji. Otoška publika, oboževalci in glasbeni kritiki, je v približno isti meri navdušena in ogorčena – nad samozavestjo mladega zvezdnika, ki meji na aroganco in popadljivost, ter nad njegovim novim »električnim« zvokom, takrat nezaslišano noviteto znotraj tradicije folka. Kultni glasbeni dokumentarec je mojstrovina najmanj iz dveh razlogov: kot neprecenljiv portret umetnika v rosnih letih in kot bleščeč primer »direktnega« dokumentarca, kjer kamera kot »muha na steni«, brez kakršnihkoli občutnih intervencij v dogajanje zgolj beleži turbulentno turnejo.
14.9. sreda
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Vse, kar dovoli nebo (All That Heaven Allows)
Glej ponedeljek 8.8. ob 21.30.
21.00
Together Through Life: Bob Dylan in film
Festival
Murray Lerner, ZDA, 1967, 35mm, 1.37, čb/barvni, 97', bp
Med letoma 1963 in 1966 je režiser Murray Lerner štirikrat obiskal znameniti glasbeni festival Newport Folk Festival in tam snemal intervjuje in koncerte glasbenikov, ki so krojili podobo takratne glasbene scene v Ameriki. Med drugim je v objektiv svoje kamere ujel znameniti trenutek, ko je leta 1965 Bob Dylan priključil svojo kitaro na elektriko in v spremstvu Paul Butterfield Blues Banda za vselej spremenil obličje folk glasbe. Rezultat štiriletnega dela je neprecenljiv dokument časa, ki presega okvir klasičnega glasbenega dokumentarca. Poleg Dylana nastopijo tudi Joan Baez, Johnny Cash, Donovan, Pete Seeger in številni drugi.
15.9. četrtek
18.00
Klasiki
Divja banda (The Wild Bunch)
Sam Peckinpah, ZDA, 1969, 35mm, 2.35, barvni, 145', sp
Ostarela banda izobčenih revolverašev, ki jih preganja roka zakona, se odloči za zadnji veliki podvig pred upokojitvijo. Slovita kavbojska epopeja o koncu starih časov na Divjem zahodu in o zadnji neusmiljeni revolveraški tolpi stare šole, ki se ne pusti času. Njihov križarski pohod v zavestno samouničenje je velik, epski poklon staremu svetu, ki so ga obvladovali, a tudi spoštovali.
21.00
Together Through Life: Bob Dylan in film
Pat Garrett in Billy the Kid (Pat Garrett & Billy the Kid)
Sam Peckinpah, ZDA, 1973, 35mm, 2.35, barvni, 122', bp
Notorični prestopnik Pat Garrett (James Coburn) se na stara leta spreobrne in postane šerif, ki ga doleti naloga, naj živega ali mrtvega ujame svojega nekdanjega pajdaša, najboljšega prijatelja in večnega izobčenca Billyja the Kida (Kris Kristofferson). Do mitskih dimenzij to klasično legendo Divjega zahoda tokrat pelje tipično surov, prašen režijski podpis Sama Peckinpaha in izvirna, posebej za film napisana glasba Boba Dylana (med drugim »Knockin' on Heaven's Door«), ki v filmu tudi zaigra.
»Strelna luknja / v ogledalu duše, / usoda se menja / s hitrostjo vetra, / kdo trka na nebeška vrata, / se Bogu orosijo solze, / ko ljudje padajo kot keglji, / Bob Dylan s kitaro / poje na odprtem grobu, / bil si hitrejši od drugih, / zato si umrl mlad, / več življenja si zaobsegel v trenutku, / kot drugi v naporu dolgih let.« Igor Bizjan
16.9. petek
18.00
Klasiki
Zadnja Kristusova skušnjava (The Last Temptation of Christ)
Martin Scorsese, ZDA/Kanada, 1988, 35mm, 1.85, barvni, 164', sp
Mladega mizarja iz Nazareta razjedajo ljubezen do bližnjih, strasti, strahovi, dvomi, upi in čudni glasovi, za katere ne ve, ali prihajajo od Boga ali demonov. Naposled si izbere svoje poslanstvo, vendar mora za izpolnitev slednjega premagati največjo skušnjavo vseh skušnjav: živeti življenje običajnega človeka. Kontroverzna adaptacija kontroverznega romana, še vedno prepovedana v nekaterih katoliških strahovladah.
21.00
Together Through Life: Bob Dylan in film
Zadnji valček (The Last Waltz)
Martin Scorsese, ZDA, 1978, 35mm, 1.85, barvni, 117', bp
»Martin Scorsese, ki svojim junakom ni nikoli privoščil triumfa in happy enda, je šestdeseta elegično začinil z Zadnjim valčkom, dokumentarcem o zadnji skušnjavi benda The Band, nekdanjega spremljevalnega benda Ronnieja Hawkinsa in kasneje Boba Dylana, sicer znanega po štiklih 'The Night They Drove Old Dixie Down' in 'Up on the Cripple Creek'. Njihov zadnji, poslovilni koncert, ki se je odvrtel na zahvalni dan leta 1976 v dvorani Winterland (San Francisco), v kateri so kariero začeli, so ozaljšali nastopi mnogih legend: Bob Dylan, Ronnie Hawkins, Joni Mitchell, Neil Young, The Staples, Neil Diamond, Paul Butterfield, Muddy Waters, Dr. John, Eric Clapton, Emmylou Harris, Van Morrison, Michael McClure, Lawrence Ferlinghetti. /.../ Bilo je že pozno. Kokain, ki je Neilu Youngu visel iz nosu, so morali retuširati. 'We’re gonna do one more song and that’s it.' Zadnji valček je bil preprost in eleganten – kot ime benda The Band.« Marcel Štefančič, jr.
17.9. sobota
17.00
Nov nakup Slovenske kinoteke – premiera!
Imitacija življenja (Imitation of Life)
Douglas Sirk, ZDA, 1959, 35mm, barvni, 1.85, 125', svp
Nadobudna, nezaposlena in ovdovela igralka v svoje majhno stanovanje vzame temnopolto brezdomko. Obema ženskama, beli in črni, preglavice povzročata njuni hčerki; najhujša je mlada Sarah Jane, ki sovraži svoje temno poreklo, se sramuje matere in se zaradi svoje neobičajno svetle polti pretvarja, da je belka.
Če Vse, kar dovoli nebo velja za Sirkov najbolj priljubljen in slovit film, potem je Imitacija življenja njegov zagotovo najbolj kompleksen, morda celo najboljši. Sirk tu bolj odločno kot kadarkoli poprej ali kasneje v svoji karieri pokaže, da se pod ekspresionističnimi nanosi barv in melodramskimi arhetipi nepreklicno skriva ostra kritika zlagane in zadrgnjene družbe.
19.30
Together Through Life: Bob Dylan in film
Bob Dylan: 7 obrazov (I'm Not There)
Todd Haynes, ZDA/Nemčija, 2007, 35mm, 2.35, barvni, 135', sp
Eksperimentalna biografija Boba Dylana, kjer tega legendarnega muzikanta v sedmih različnih življenjskih obdobjih upodobi kar sedem igralcev, med njimi Christian Bale, Cate Blanchett, Richard Gere in Heath Ledger. Mozaik sedmih prepletenih niti, ki Dylanovo izmuzljivo zgodbo v isti meri razgrinja in senči, podprt s sijajnim naborom priredb Dylanovih pesmi.
22.00
Klasiki
Žametne noči (Velvet Goldmine)
Todd Haynes, VB/ZDA, 1998, 35mm, 1.85, barvni, 119', sp
New York, 1984. Deset let po skrivnostnem izginotju glam rock zvezdnika Briana Sladea se britanski novinar Arthur Stuart loti pisanja članka o svojem nekdanjem idolu, ki mu je nekoč spremenil življenje. Med vohljanjem po zvezdnikovem življenju naleti na serijo zamolčanih in vseskozi šokantnih dejstev.
Razkošna kostumska drama o divjih sedemdesetih, nagrajena z zlato palmo za umetniške dosežke v Cannesu.
18.9. nedelja
Kinoteka je zaprta.
19.9. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Poletna noč
Vojko Duletič, Slovenija, 1965, 35mm, čb, 13'
Hej čez bele poljane
Milan Guček, Slovenija, 1965, 35mm, barvni, 13'
Litostroj
Milan Guček, Slovenija, 1965, 35mm, barvni, 21'
Metalna žičnica
Jože Pogačnik, Slovenija, 1965, 35mm, barvni, 7'
Soča danes in jutri
Marijan Cilar, Slovenija, 1965, 35mm, barvni, 16'
Sprehodi po Beli krajini
Dušan Prebil, Slovenija, 1965, 35mm, barvni, 20'
21.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Po isti poti se ne vračaj
Jože Babič, Slovenija,1965, 35mm, čb, 91'
Zvečer se pred gostilno pretepajo; bosanska sezonska delavca Mačor in Abdu zbežita čez železniške tire, zasopla obstaneta, in Mačor se začne spominjati, kako je prišel v Slovenijo: v njihovi vasi je nekdo iskal delavce za gradbišče in Ibro oziroma Mačor, kot ga kličejo zaradi njegove telesne spretnosti, se je prijavil, ker je potreboval denar za poroko. Socialna drama o ekonomskih emigrantih.
20.9. torek
18.30
Dvojček/Nov nakup Slovenske kinoteke
Imitacija življenja (Imitation of Life)
Glej sobota 17.9. ob 17.00.
Filmski dvojček: ogled obeh filmov za ceno ene vstopnice.
21.00
Dvojček
Človeški madež (The Human Stain)
Robert Benton, ZDA, 2003, 35mm, 2.35, barvni, 106', sp
Po istoimenskem romanu Philipa Rotha posneta pripoved o visokošolskem profesorju Colemanu Silku (Anthony Hopkins), ki je svojo celotno kariero in ugled zgradil na laži. Medtem ko imajo Colemana vsi za belega aristokrata judovskega porekla, je mož v resnici sin črne matere. Da bi bila ironija usode popolna, ga odpustijo iz službe, potem ko ga eden njegovih temnopoltih študentov obtoži, da je profesor žaljivo komentiral njegovo raso. Pozna melodrama režiserja klasike Kramer proti Kramerju, ki pokaže, da vprašanje rase, kot ga je v Imitaciji življenja obravnaval Sirk, danes še zdaleč ni pokopano, temveč zgolj vre pod površino politične korektnosti. Filmski dvojček: ogled obeh filmov za ceno ene vstopnice.
21.9. sreda
19.00
Festival stripa
Heavy Metal
Gerald Potterton, Kanada, 1981, 35mm, 1.85, barvni, 90', sp
Naslov tega animiranega celovečerca se nanaša istoimensko kultno stripovsko revijo, ki je nastala leta 1977 kot ameriški odgovor na francosko znanstveno fantastično stripovsko revijo Métal Hurlant. Omnibus šestih vizionarskih zgodb, navdahnjenih z ustvarjanjem stripovskih mojstrov tistega časa, kot so Richard Corben, Juan Gimenez, Angus McKie, Howard Chaykin. Kultno, ročno izrisano animacijo je ustvarjalo več kot tisoč avtorjev in tehnikov s sedemnajstih koncev sveta. V sodelovanju z Mestno občino Ljubljana.
21.00
Animateka: Retrospektiva: Karel Zeman – otvoritev
Fantastični svet Karla Zemana (Kouzelný svět Karla Zemana)
Zdeněk Rozkopal, Češkoslovaška, 1962, 35mm, barvni, 15', svp
Dokumentarni film, posnet v Zemanovem umetniškem ateljeju, v katerem avtor spregovori o svojem ustvarjanju ter nam pokaže tehnike animacije.
G. Prokouk – filmar (Pan Prokouk filmuje)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1948, 35mm, čb, 9', ap
Četudi ga producent zavrne, se gospod Prokouk odloči posneti film. Duhovit komentar o moči filmske kamere in animiran odmev sovjetskega montažnega gibanja.
Pogubonosni izum (Vynález zkázy)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1958, 35mm, čb, 78', svp
Profesor Roch izumi eksplozivno snov, ki lahko v napačnih rokah zradira človeštvo z zemeljskega obličja. Da bi to preprečil, se odloči izum uničiti, tudi za ceno lastnega življenja. To spektakularno fantazijsko pustolovščino po literarni predlogi Julesa Verna odlikuje preplet živega dogajanja, animacije in posebnih učinkov, v katerih je moč prepoznati poklon tradiciji Georgesa Mélièsa in izvirnim bakrorezom iz Vernove knjige. Večkrat nagrajeni Pogubonosni izum velja za animirano mojstrovino in Zemanov komentar na tekmo v jedrskem oboroževanju.
22.9. četrtek
19.00
Animateka: Retrospektiva: Karel Zeman
Potovanje v prazgodovino (Cesta do pravěku)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1955, 35mm, barvni, 81', ap
Dogodivščina se začne, ko mali Jirka pred jamo najde odtis trilobita in si zaželi videti prazgodovinsko bitje tudi v živo. Skupaj s Petrom, Toníkom in Jendo se tako odločijo, da se odpravijo na časovno potovanje v zgodovino Zemlje, ki jih vodi mimo ledenih dob, praljudi, mamutov, dinozavrov in trilobitov, vse dokler se ne znajdejo na daljnih obalah, izgubljenih v meglicah časa, v trenutku, ko se je začelo življenje samo.
21.00
Animateka: Retrospektiva: Karel Zeman
Ukradeni zrakoplov (Ukradená vzducholoď)
Karel Zeman, Češkoslovaška/Italija, 1966, 35mm, barvni, 88', ap
Skupina mladih prijateljev si na sejmu v Pragi leta 1891 nenadejano in za nedoločen čas sposodi zrakoplov in se odpravi na veliko pustolovščino v tropske kraje. Tudi Ukradeni zrakoplov, obarvan s stilom art nouveau, temelji na romanih Julesa Verna (Dve leti na počitnicah in Skrivnostni otok). Ta mladinski film naj bi bil prvi iz nikoli dokončanega Zemanovega petdelnega cikla filmov z naslovom Skrivnostni svet Julesa Verna.
23.9. petek
16.00
Kino-katedra: Shoah
Sklop predavanj o(b) filmu Shoah predstavlja tudi ponovni zagon in revitalizacijo leta 2001 osnovanega programa filmskega izobraževanja Kino-katedra. Njegova zavzemanja so usmerjena zlasti v ponudbo propedevtičnih vsebin, s katerimi naj bi gledalski izkušnji ob filmskih delih, ki temeljno izobraževalno funkcijo izpolnjujejo že s samo projekcijo in predstavitvenimi teksti v Kinotečniku, zagotovili še tretjo razsežnost – soočanje skozi neposredno interpretacijo, analizo oziroma razpravo. S pripravo predavanj, simpozijev, delavnic in ustreznih pedagoških gradiv si bomo prizadevali, da proces vzgoje, motivacije in mobilizacije pogleda postane predvsem kinematografska različica razvijanja kritične moči razsojanja in izobraževanja za svobodo duha. O(b) Shoah bodo predavali Rok Benčin, Matjaž Ličer, Andrej Šprah in Jelica Šumič Riha:
»V kontekstu problemskih sklopov, s katerimi se soočamo ob Shoahu, se bomo vprašali ali obstaja estetika dogodka. Osredotočili se bomo na tiste mislece, ki jim taborišče predstavlja odločilen dogodek 20. stoletja, in jim zoperstavili njihove kritike – s poudarkom na estetski 'reprezentaciji' (ki naj to seveda ne bi bila) dogodka. Končni cilj razmišljanja se odraža v odgovoru na vprašanje: ali je možno preiti od estetike biti do estetike dogodka in kaj naj bi takšen dogodek bil?« Rok Benčin
»V dokumentarizmu dvajsetega stoletja lahko glede dokumentaristične obravnave resničnosti ločimo dve struji. Na eni strani stojijo filmi reprezentacijske paradigme, še zlasti anglosaški direktni film, ki stavi na direktni pristop do resničnosti in si za cilj postavlja nepotvorjeno reprezentacijo nasebne resničnosti. Na drugi strani imamo opravka s t. i. filmom resnice, ki resnice nima za nemo podstat, temveč jo razume prvenstveno nereprezentacijsko, aktivno ter dostopno. Na kratko bomo predstavili obe struji in njune teoretske predpostavke ter se ustavili ob vprašanju, zakaj Lanzmann filma Shoah preprosto ni mogel posneti brez eksplicitnega zavračanja reprezentacijske paradigme.« Matjaž Ličer
»Uvid brez videnja: Eden poglavitnih očitkov, ki jih je bil deležen Claude Lanzmann po premieri filma Shoah, se je nanašal na odsotnost vsakršnih dejanskih podob eksterminacije. Krilatica Jean-Luca Godarda, da film 'sploh ničesar ne pokaže', je predstavljala pomembno sestavino v mozaiku prepričanj o spodletelosti filmske umetnosti v njenem temeljnem poslanstvu: biti nosilec resničnih podob in kot tak priča tudi najbolj nevzdržnih epizod človeške zgodovine ne glede na neznosnost njenih dejstev. Na podlagi analize nekaterih ključnih momentov Shoaha (in določenih filmov s sorodnim kreativnim pristopom) bomo razpravljali o možnosti neposrednega vznika resnice neke pretekle dejanskosti tudi v podobi, ki ni njen neposredni, zrcalni odraz.« Andrej Šprah
20.00
Animateka: Retrospektiva: Karel Zeman – program kratkih filmov
Božični sen (Vánoční sen)
Bořivoj Zeman, Karel Zeman, Češkoslovaška, 1945, 35mm, čb, 11', bd
Podkev za srečo (Podkova pro štěstí)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1946, 35mm, čb, 4', bd
Kralj Lavra (Král Lávra)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1950, 35mm čb, 28', bd
G. Prokouk – izumitelj (Pan Prokouk vynálezcem)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1949, 35mm, čb, 9', bd
Hrček (Křeček)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1946, 35mm, čb, 8', ap
G. Prokouk - prijatelj živali (Pan Prokouk, přitel zviřátek)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1955, 35mm, čb, 10', bd
Navdih (Inspirace)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1949, 35mm, čb, 11', bd
22.00
Animateka: Retrospektiva: Karel Zeman
Na kometu (Na kometě)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1970, 35mm, barvni, 74', bp (angleški jezik)
Komet, ki z neposredne bližine preleti Zemljo, s seboj odnese košček severne Afrike, z njim vred pa tudi skupino ljudi, med katerimi so tudi Angelika ter njena brata, francoski poročnik Servadac in vodje uporniškega gibanja proti francoskim kolonialistom. Na tem čudnem potovanju v vesolje postanejo vsi medsebojni konflikti postranskega pomena, raznolika druščina je namreč primorana združiti moči vsaj za nekaj časa. Še ena Zemanova adaptacija Julesa Verna.
24.9. sobota
11.00
Matineja/Animateka: Retrospektiva: Karel Zeman
Čarodejev vajenec (Čarodějův učeň)
Karel Zeman, Češkoslovaška/ZRN, 1977, 35mm, barvni, 73', svp
Med vandranjem po turobni zimski pokrajini zapuščena sirota najde zatočišče v skrivnostnem mlinu, kjer jo namesto spoznavanja mlinarskih veščin čaka prisilno uvajanje v šolo črne magije in smrtonosno soočenje s čarovniškim mojstrom. Zeman je film zasnoval po romanu Otfrieda Preusslerja in mojstrsko zajel vso poetičnost in mračne otožnosti literarne predloge.
15.00
D-day: Dan za dokumentarec – slovenska premiera!
Shoah
Claude Lanzmann, Francija, 1985, 35mm, 1.37, barvni, 613', ap
»Shoah« je hebrejska inačica mnogo širše uveljavljenega pojma grškega izvora »holokavst«. Novinar, filozof in cineast Claude Lanzmann v monumentalnem dokumentarcu Shoah raziskuje resnico »dokončne rešitve židovskega vprašanja«, ki se je odvijala v najmračnejšem obdobju nacističnega tretjega rajha. Film k enemu najsrhljivejših genocidov v zgodovini človeštva pristopa na prav poseben način. Čeprav vseskozi govori o dejstvih množičnega uničenja, o taboriščih smrti, plinskih celicah, krematorijih in ostalih dejavnikih eksterminacije, je njegov pristop svojevrsten zavoljo odsotnosti vsakršnih materialnih dokazov genocida. Režiser se zavestno odreka uporabi arhivskih gradiv in dokumentov iz obravnavanega obdobja. Dejanskost holokavsta tako podaja v tridesetletnem zamiku; namesto avtentičnih zgodovinskih materialov pa njegovo resnico upodablja skozi pričevanja preživelih očividcev morije in s prikazovanjem prizorišč, na katerih se je odvijala. V filmu se tako v največji meri soočamo s pripovedmi treh vrst prič: tistih, ki so shoah preživeli, tistih, ki so prebivali v neposredni bližini njegovega izvajanja in tistih, ki so ga vršili. Hkrati pa smo ves čas priča tudi natančni rekonstrukciji vseh ključnih mehanizmov nedoumljivega uničevalnega procesa.
Cena vstopnice izjemoma 6 EUR (3 EUR za Kinopolis).
25.9. nedelja
Kinoteka je zaprta.
26. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Štiridesetletnica filma
Maškarada
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1971, 35mm, barvni, 85'
Dina, mlada žena direktorja Gantarja, sreča simpatičnega študenta in športnika Luko in se zaljubi vanj. Njen zakon z Gantarjem ji sicer daje vse materialne dobrine, vendar sta si z možem iz dneva v dan bolj tuja. Da bi se lahko pogosteje srečevala z Luko, ga najame kot inštruktorja svojega sina. Sodobna erotična melodrama.
21.00
Večer SFA: Štiridesetletnica filma
Poslednja postaja
Jože Babič, Slovenija, 1971, 35mm, čb, 87'
Tone (Polde Bibič), odsluženi in zapostavljeni partizan, ki je nekoč verjel v idejo o novi, pravični družbi, se zdaj komajda preživlja kot komunalni delavec. Živi v podnajemniški sobi, saj je ločen, stanovanje pa je prepustil bivši ženi in dvajsetletni hčerki. Črna drama o propadlih socialističnih idealih.
27.9. torek
19.00
Animateka: Retrospektiva: Karel Zeman
Zaklad Ptičjega otoka (Poklad Ptačího ostrova)
Karel Zeman, Češkoslovaška,1952, 35mm, barvni, 70', ap
Zemanov celovečerni prvenec je čudovita orientalska pravljica, v kateri se igrivo prepletata lutkovno gledališče in animacija v slogu perzijskih miniatur. Film pripoveduje moralno zgodbo o prebivalcih otoka in tem, kako je moč zadovoljstvo ter bogastvo najti v delu in ne v imetju.
21.00
Animateka: Retrospektiva: Karel Zeman
Brez potnega lista in vize od Kudlova do San Francisca (Bez pasu a bez víza z Kudlova do San Franciska)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1964, 35mm, 15', svp
Reportaža s potovanja, ki ga je Karl Zeman opravil leta 1964, ko se je udeležil filmskega festivala v San Franciscu, na katerem je istega leta tudi dvakrat slavil.
Pripovedi dvornega norčka (Bláznova kronika)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1964, 35mm, barvni, 80', ap
Kmetič je primoran zapustiti svoj plug in dom, ko ga pod pretvezo domovinske dolžnosti vpokličejo naravnost v jedro vojne vihre. Na bojnih poljih spozna izkušenega veterana, s katerim se družno podata na slavna in malo-manj-slavna prizorišča znamenite tridesetletne vojne. Vizualno eksperimentalna protivojna satira je v San Franciscu dobila nagradi za najboljši film in režijo.
28.9. sreda
19.00
Animateka: Retrospektiva: Karel Zeman
Lažnivi Kljukec (Baron Prášil)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1961, 35mm, čb/barvni, 83', bp (angleški jezik)
Moderni kozmonavt pristane na Luni, kjer nepričakovano sreča protagoniste iz Potovanja na luno Julesa Verna, ki ravno večerjajo z baronom Münchhausnom (slovenski bralci ga poznamo pod imenom Lažnivi Kljukec). Presenečena družba prišleka zamenja za avtentičnega prebivalca Lune in ga brž začne poučevati o Zemlji, baron Münchhausen pa ga s svojo kočijo in Pegazom odpelje z Lune kar v Turčijo na sestanek s Sultanom, kjer se pustolovščina pravzaprav šele začne.
21.00
Animateka: Retrospektiva: Karel Zeman
Fantastični svet Karla Zemana (Kouzelný svět Karla Zemana)
G. Prokouk – filmar (Pan Prokouk filmuje)
Pogubonosni izum (Vynález zkázy)
Glej sreda 21.9. ob 21.00.
29.9. četrtek
21.00
Kino-uho! Franz Reisecher
Po zakonu
Lev Kulešov, SZ, 1926, 35mm, 1.33, čb, nemi, 78' (18fps), svp
Legendarni nemi »konstruktivistični vestern«, ki je nastal v zlatem obdobju mlade sovjetske kinematografije in velja za enega najpomembnejših filmov poznih 20. let prejšnjega stoletja. Posnet je bil po literarni predlogi Jacka Londona in pripoveduje nenavadno zgodbo o skupini zlatosledcev, prežeto s težkimi moralno-eksistencialnimi dilemami.
Glasbena spremljava v živo: Franz Reisecker (elektronika).
Cena vstopnice izjemoma 8 EUR (4 EUR za Kinopolis).
30.9. petek
18.00
Večer Društva slovenskih režiserjev – film po izboru Janeza Lapajneta
En, dva (Yi yi)
Edward Yang, Tajvan/Japonska, 2000, 35mm, 1.85, barvni, 173', sp
N. J., njegova žena Min-Min in njuna otroka, srednješolka Ting-Ting in osemletni Yang-Yang, so navadna družina iz Tajpeja. Po poroki Min-Mininega brata in babičini kapi se vsak družinski član znajde na svojem razpotju, ki utegne korenito spremeniti ustaljeni tok njihovega življenja. Nagrada za najboljšo režijo, Cannes 2000.
21.15
Večer Društva slovenskih režiserjev
Šelestenje
Janez Lapajne, Slovenija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 90, ap
Luka se umakne iz Ljubljane na belokranjsko podeželje, potem ko se hudo spre s Katarino, svojim dekletom. Ona mu sledi v upanju, da bi uredila in rešila njuno razmerje. V nasprotju s spokojnim okoljem, ki ju obdaja, se par znajde v vrtincu približevanj in nasprotovanj, ki le poglobijo njuno krizo. Ko se Katarina spoprijatelji z duhovitim vojakom Primožem, se ji odpro nove razsežnosti in ponudijo nove izbire. Odslej se morajo vsi trije soočiti z odločitvami o tem, kam jih bodo vodila njihova življenja. Projekciji bo sledil pogovor z avtorjem.
1.10. sobota
11.00
Matineja/Animateka: Retrospektiva: Karel Zeman
Pravljica o Janku in Metki (Pohádka o Honzíkovi a Mařence)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1980, 35mm, barvni, 65', ap
Pripoved o potujočem vitezu, ki med vandranjem po svetu dokončno spozna, da prava sreča ne leži v nenehnih viteških dvobojih in imenitnih palačah, temveč v poznavanju navadnih ljudi.
Sinhronizacija v slovenščino v živo za otroke.
17.30
Animateka: Retrospektiva: Karel Zeman
Tisoč in ena noč (Pohádky tisíce a jedné noci)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1971-1974, 35mm, barvni, 93', svp
Antologija sedmih kratkih zgodb, ki popisujejo sedem potovanj znamenitega pomorščaka Sinbada.
19.30
Klasiki
Cvet tisoč in ene noči (Il fiore delle mille e una notte)
Pier Paolo Pasolini, Italija, 1974, 35mm, barvni, 129', svp
Antologija erotičnih zgodb, snemana dve leti v štirih deželah (Iran, Nepal, Jemen, Eritreja). Zgodbe povezuje arabski princ, ki potuje na konec znanega sveta, da bi našel ugrabljeno sužnjo. Očiščen vsake dlake na jeziku, najbolj žgečkljiv in obenem najbolj strogo analitičen del Pasolinijeve trilogije o življenju, posnete po znamenitih literarnih delih preteklosti, ki se s Cvetom tudi zaključi.
22.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Peklenski asfalt (Two-Lane Blacktop)
Glej sobota 3.9. ob 19.00.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
bp brez podnapisov
bd brez dialogov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa
tekst in foto: Slovenska kinoteka
8.8. ponedeljek
21.30
Slovenska kinoteka na gostovanju/Film pod zvezdami/Nov nakup Slovenske kinoteke – predpremiera!
Vse, kar dovoli nebo (All That Heaven Allows)
Douglas Sirk, ZDA, 1955, 35mm, 1.77, barvni, 89', svp
Ameriško predmestje, sredina petdesetih. Cary (Jane Wyman), dobro situirana vdova, se zaplete v strastno romanco z družinskim vrtnarjem Ronom (Rock Hudson). Privlači jo njegov stvaren pogled na življenje, ki se kaže in udejanja kot ostro, sveže nasprotje rigidnim konvencijam njenega malomeščanskega, zdolgočasenega vsakdana. Vendar pa ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice; ogorčeni so zlasti (sicer že odrasli in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ron mnogo mlajši od Cary, jih moti njegov nižji socialni položaj. Ena najslovitejših filmskih romanc vseh časov, bržkone tudi najsijajnejši predstavnik klasične hollywoodske melodrame, ki ekspresionistične zakonitosti žanra obenem pripelje do vrhunca in izkoristi za uničujočo kritiko zlagane družbe. Neposreden vir navdiha za še dve klasiki: Vsi drugi se imenujejo Ali (Fassbinder) in Daleč od nebes (Haynes).
Projekcija na Ljubljanskem gradu. V sodelovanju s Kinodvorom. V primeru dežja ali hudega vetra projekcija odpade. Odpovedani film si lahko ogledate naslednji dan ob 21.30 v Kinodvoru. Vstopnico lahko zamenjate za katerokoli drugo projekcijo na Ljubljanskem gradu ali na mestu nakupa za vračilo kupnine. Pri blagajni Kinodvora lahko vstopnice kupite ali zamenjate za vstopnice odpovedanega filma do zapolnitve kapacitet dvorane. Cena vstopnice 4,50 EUR.
1.9. četrtek
19.00
Dvojček/Nov nakup Slovenske kinoteke – premiera!
Vse, kar dovoli nebo (All That Heaven Allows)
Glej ponedeljek 8.8. ob 21.30.
Filmski dvojček: ogled obeh filmov za ceno ene vstopnice.
21.00
Dvojček/Klasiki
Daleč od nebes (Far From Heaven)
Todd Haynes, ZDA, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 107', sp
Ameriško predmestje, sredina petdesetih. Cathy (Julianne Moore), navzven popolna mati, žena in gospodinja, se zaplete v strastno romanco s sinom pokojnega družinskega vrtnarja Raymonda (Dennis Haysbert). Razlika v letih med ljubimcema in prešuštvo pa tokrat še nista vse; čustveno eksplozivno situacijo dodatno zapletejo dejstva, da je Cathy bela, Raymond črn, Cathyjin mož Frank (Dennis Quaid) pa prikriti homoseksualec.
Nadvse uspešna priredba in hkrati poklon Sirkovi klasiki Vse, kar dovoli nebo, ki do popolnosti ponotranji in replicira ekspresionistično formo izvirnika, njegovo kritiko malomeščanske družbe pa s problema položaja žensk in razreda razširi še na vprašanje spolne usmerjenosti.
Filmski dvojček: ogled obeh filmov za ceno ene vstopnice.
2.9. petek
18.00
Kino-integral: Buñuel & Dalí
Andaluzijski pes (Un chien andalou)
Luis Buñuel & Salvador Dalí, Francija, 1929, 35mm, 1.33, čb, nemi, 17', svp
Namen Andaluzijskega psa je šokirati gledalca. Zmes kot britev ostrih podob in večplastne simbolike, amorfnega prostora in časa ter absurdnega humorja predstavlja enega najbolj izvirnih in vplivnih kratkih filmov vseh časov.
Zlata doba (L'âge d'or)
Luis Buñuel & Salvador Dalí, Francija, 1930, 35mm, 1.37, čb, 62', svp
Bizarna pripoved o mladem paru in tropu fanatičnih škofov, ki se vtika v srečo zaljubljencev. Z jedko ironijo prežet napad na »stebre družbe« (religijo, domovino, družino, kulturo), poln nedoumljivih in vznemirljivih podob. Na predvajanjih filma v Parizu so mladinske desničarske organizacije v platno metale kislino in črnilo; svobodomiselni film je bil nato prepovedan.
19.45
Klasiki
Veliki diktator (The Great Dictator)
Charles Chaplin, ZDA, 1940, 35mm, 1.37, čb, 125', svp
Chaplinov prvi povsem zvočni film, satirična kritika nacizma, v kateri Charlie igra dvojno vlogo revnega židovskega brivca in diktatorja Adenoida Hynkla iz Ptomanije. Edinstvena zmes tragedije, komedije, satire in mirovništva; dokument nekega žalostnega obdobja človeške zgodovine. »Resnično veličasten dosežek velikega umetnika, ki ga lahko morda označimo celo za najpomembnejši film vseh časov.« Bosley Crowther, The New York Times, 1940
22.15
Klasiki
Božje posredovanje: kronika ljubezni in bolečine (Yadon ilaheyya)
Elia Suleiman, Palestina/Francija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 92', sp
Nazaret, rojstni kraj krščanskega tesarja, dandanes pa največja palestinska enklava znotraj izraelske države. Pod krinko banalnega vsakdana se mesta polašča norost. Pod pritiskom propadajočih poslov se ostareli možakar, oče, zlomi. Sin, Palestinec iz Jeruzalema, ljubi Palestinko iz Ramale. Razpet med bolehnim očetom in svojo ljubeznijo se trudi oboje ohranjati pri življenju. Zaradi politične situacije se svoboda gibanja ženske konča na izraelski vojaški kontrolni točki med dvema mestoma. Ker ne moreta prečkati meje, se ljubimca sestajata na zapuščenem parkirišču tik ob kontrolni točki. Ne moreta se osvoboditi spon okupacije. Njuna intimnost je usodno zaznamovana z vojaškim obleganjem. Osamljena hrepenenja začnejo proizvajati nasilne povračilne ukrepe, jezna srca utripajo v krčih domišljijskih pobegov …
3.9. sobota
19.00
Dvojček/Nov nakup Slovenske kinoteke – premiera!
Peklenski asfalt (Two-Lane Blacktop)
Monte Hellman, ZDA, 1971, 35mm, 2.35, barvni, 102', svp
James Taylor je Šofer. Dennis Wilson je Mehanik. Laurie Bird je Punca. Warren Oates je GTO. Peklenski asfalt je Film. Ultimativni ameriški film ceste. Filmski dvojček: ogled obeh filmov za ceno ene vstopnice.
21.00
Dvojček/Klasiki
V teku časa (Im Lauf der Zeit)
Wim Wenders, Zahodna Nemčija, 1976, 35mm, 1.66, čb, 175', sp
Bruno je lastnik tovornjaka, s katerim potuje ob meji z Vzhodno Nemčijo in po malih mestecih – kjer še niso zaprli nedonosnih kinodvoran – popravlja in prodaja opremo za kinematografe. Nekega jutra sreča sveže ločenega Roberta, ki s polno hitrostjo z avtomobilom zapelje v reko. Robert se pridruži Brunu in skupaj potujeta dalje. Ultimativni evropski film ceste. Filmski dvojček: ogled obeh filmov za ceno ene vstopnice.
4.9. nedelja
Kinoteka je zaprta.
5.9. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Miličnik
Lojze Jurc, Slovenija, 1965, 16mm, barvni, 25'
Turisti na kmetijah
Lojze Jurc, Slovenija, 1965, 16mm, čb, 22'
Zgodba o dveh letih
Zvone Sintić, Slovenija, 1965, 35mm, čb, 12'
Turnir pri Šumiku
Mako Sajko, Slovenija, 1965, 35mm, barvni, 5'
Vojna poema
Milan Ljubić, Slovenija, 1965, 35mm, čb, 11'
21.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Lažnivka
Igor Pretnar, Slovenija, 1965, 35mm, čb, 92'
Branka (ena najboljših vlog Majde Potokar) svojim kolegicam v pisarni zelo rada deli nasvete, kako naj ravnajo s svojimi moškimi, toda po službi gre le ona sama domov. Živi z materjo, ki ji dopoveduje, da bo že dobila ženina, ko si bosta uredili stanovanje. Na njun časopisni oglas odgovori inženir Bata. Branka je očarana, nad inženirjem nemara še bolj kot nad njegovo poslovno ponudbo. Sodobna melodrama o naivki in goljufu.
6.9. torek
18.30
Klasiki
Bosonoga grofica (The Barefoot Contessa)
Joseph L. Mankiewicz, ZDA/Italija, 1954, 35mm, barvni, 130', svp
Nekoč uspešen filmski scenarist in režiser Harry Dawes (Humphrey Bogart) sprejme službo pri nadutem, egoističnem milijonarju. Zanj naj bi v neodvisni produkciji posnel film po okusu bogataša. Skupaj se odpravita v Madrid, kjer iščeta primeren, svež obraz za glavno žensko vlogo. Tam naletita na vročekrvno, revno in ponosno bosonogo plesalko Mario Vargas (Ava Gardner). Maria, novopečena zvezdnica, se znajde v vrtincu vulgarne finančne smetane, kjer pleše iz enega moškega naročja v drugo in lomi srca, dokler se naposled ne zlomi še njeno. Razkošna ljubezenska melodrama.
21.00
Retrospektiva: Terrence Malick: zgodnja dela – otvoritev!
Surova balada (Badlands) – nova, restavrirana kopija!
Terrence Malick, ZDA, 1973, 35mm, 1.85, barvni, 94', bp
Naivna in nedolžna najstnica Holly (Sissy Spacek) se v zakotnem mestecu nekje v Južni Dakoti prepušča romantičnim sanjarijam. Nekega dne sreča Kita (Martin Sheen), neprilagojenega in do onemoglosti všečnega mladega kriminalca, ki jo povsem očara. Potem ko Kit najprej brutalno pokonča njeno družino, skupaj pobegneta v divjino, kjer se ona še naprej vdaja romantičnim klišejem o večni in usodni ljubezni, on pa še naprej pobija naključne mimoidoče. Eden najbolj hvaljenih in občudovanih prvencev novega Hollywooda; v svoji hladnokrvnosti pretresljiva zmes meditativne, visoke pesmi o ljubezni, izpovedane na ozadju krvoločne ruralne resničnosti.
7.9. sreda
19.00
Retrospektiva: Terrence Malick: zgodnja dela
Surova balada (Badlands) – nova, restavrirana kopija!
Glej torek 6.9. ob 21.00.
21.00
Retrospektiva: Terrence Malick: zgodnja dela
Božanski dnevi (Days of Heaven) – nova, restavrirana kopija!
Terrence Malick, ZDA, 1978, 35mm, 1.85, barvni, 94', bp
Bill (Richard Gere), fizični delavec v jeklarni, se spre z delovodjo in ga ubije. Skupaj z dekletom Abby (Brooke Adams) se zatečeta na deželo, kjer postaneta zgolj še dva anonimna iskalca dela v času porajajoče se gospodarske krize. Da bi se lažje izmuznila roki zakona, se pretvarjata, da sta brat in sestra. K sebi ju vzame bogat, umirajoč kmet (Sam Shepard), ki se kmalu do ušes zaljubi v Abby, ona pa tudi ne ostane ravnodušna. Po zaslugi Malickove režije, ki eliptično, lirično narativno strukturo križa z vrtoglavo eksplozijo čutnih, večpomenskih podob, in božanske fotografije legendarnega Nestorja Almendrosa ta ljubezenski trikotnik nepreklicno velja za čistokrvno mojstrovino, enega ključnih filmov sedemdesetih.
8.9. četrtek
19.00
Retrospektiva: Terrence Malick: zgodnja dela
Božanski dnevi (Days of Heaven) – nova, restavrirana kopija!
Glej sreda 7.9. ob 21.00.
21.00
Retrospektiva: Terrence Malick: zgodnja dela
Tanka rdeča črta (The Thin Red Line)
Terrence Malick, ZDA, 1998, 35mm, 2.35, barvni, 170', sp
Elegija epskih razsežnosti o človeku in naravi, ki jo uokvirja pekel druge svetovne vojne na Pacifiku. Filozofski traktat, zamaskiran v ljubeč portret kolektivnega junaka, vojaka, potopljenega v razmišljanje, sanje, strahove, trsje tihomorskih otokov, samomorilske ukaze nadrejenih in prelito kri soborcev na obeh straneh frontne linije. Instantna klasika devetdesetih, tudi nepretrgana parada zvezdnikov, ki so stali v vrsti, da so lahko za drobiž nastopili v filmu velikega Malicka. Ta je iz končne verzije filma hladnokrvno izrezal kalibre tipa Mickey Rourke, Martin Sheen, Billy Bob Thornton, Gary Oldman, Viggo Mortensen, Bill Pullman; ostali so Sean Penn, Adrien Brody, Jim Caviezel, Ben Chaplin, George Clooney, John Cusack, Woody Harrelson, Elias Koteas, Nick Nolte, John Savage, John Travolta, Thomas Jane, John C. Reilly, Jared Leto, Tim Blake Nelson …
9.9. petek
18.00
Dan Kinopoličank Daše Cerar in Maje Lovrenov/Kino-uho: rezidenca
Carmen
Cecil B. DeMille, ZDA, 1915, 35mm, 1.33, čb, nemi, 60' (18fps), bp
Svetovno znana operna pevka Geraldine Farrar je atletska in seksi Carmen v DeMillovi ekranizaciji slovite Mériméejeve zgodbe. Carmen, revna in zapeljiva ciganka, omreži naivnega vojaka, romanca pa se za oba izteče pogubno. Ekspresivna igra nemih protagonistov se naslanja na tradicijo operne mimike, DeMille pa s spretno in inovativno režijo izkoristi vse takrat znane potenciale mlade filmske umetnosti ter napove svojo bleščečo kariero. Glasbena spremljava v živo: Andrej Goričar, klavir.
20.00
Dan Kinopoličank Daše Cerar in Maje Lovrenov
Nežnost
Eljor Išmuhamedov, SZ, 1966, 35mm, čb, 74', sp
Spremljamo poletje v Taškentu in tri prepletajoče se zgodbe o mladostni ljubezni (prva nosi naslov filma, drugi dve se imenujeta po junakinjah, Leni in Mamuri). Na Nežnost, film uzbekistanskega režiserja Eljorja Išmuhamedova, je močno vplival francoski novi val in sočasni tokovi italijanske kinematografije. V tem žarečem filmu je več dolgih pasaž, ki dajejo vtis, da gledamo izgubljeno Fellinijevo klasiko.
22.00
Dan Kinopoličank Daše Cerar in Maje Lovrenov
Alpski junak (Helden in Tirol)
Niki List, Avstrija/Švica, 1998, 35mm, barvni, 108', sp
Junak mora idilično tirolsko vasico, polno posebnežev, rešiti pred njenim grabežljivim županom, ki jo hoče spremeniti v množično turistično atrakcijo, obenem pa pred županovim sinom rešuje še svojo izvoljenko. Film s klasičnim zapletom v neklasični preobleki gorskega rokenrol muzikala.
10.9. sobota
18.00
Dvojček/Klasiki
Vzpon (Voshoždenie)
Larisa Šepitko, SZ, 1976, 35mm, 1.37, čb, 105', svp
Belorusija, zima 1942. Borca partizanskega odreda Sotnikov in Ribak se odpravita iskat živila. V srečanju z Nemci je Sotnikov ranjen. Zavetje najdeta pri ženski z veliko otroki, kjer ju ulovi policija. Zasliševanja, pretepi in mučenja pripadnika fašistične komande in izdajalca Portnova postanejo za Sotnikova in Ribaka preizkušnja njune psihične in fizične vzdržljivosti. Mojstrovina sovjetskega novega vala; zlati medved v Berlinu 1977. Filmski dvojček: ogled obeh filmov za ceno ene vstopnice.
20.00
Dvojček/Retrospektiva: Terrence Malick: zgodnja dela
Tanka rdeča črta (The Thin Red Line)
Glej četrtek 8.9. ob 21.00
Filmski dvojček: ogled obeh filmov za ceno ene vstopnice.
11.9. nedelja
Kinoteka je zaprta.
12.9. ponedeljek
17.00
Stanisław Lem – 90-letnica rojstva
Solaris
Andrej Tarkovski, SZ, 1972, 35mm, 2.35, barvni, 160', sp
Sociopsihologa pošljejo raziskati nenavadno dogajanje na orbitalni postaji planeta Solaris, kjer v stiku z neznano inteligenco prebivajo trije znanstveniki. Izkaže se, da je razmišljajoče bitje planet sam ter da niso znanstveniki tisti, ki raziskujejo tujo inteligenco, temveč slednja prek njih raziskuje človeško vrsto. Epski znanstveno-fantastični film o moralni odgovornosti znanosti in njenih privržencev do človeštva, obenem pa nič manj epska ljubezenska zgodba.
20.00
Stanisław Lem – 90-letnica rojstva/Večer knjige in filma v Kinodvoru
O mejah človeškega sveta: pogovor o Lemu in Solarisu
Kako je bil roman Solaris prenesen na filmska platna? Kakšne so njegove možne interpretacije? Kaj je bolj (ne)verjetno – znanstvena fantastika ali (družbena) realnost, v kateri živimo? Lem je poudarjal, da je v svoji knjigi želel prikazati človekovo srečanje s tujo civilizacijo in njegovo nezmožnost razumevanja le-te. Leta 1961, ko je Solaris izšel, je bilo to vizionarsko: ena glavnih preokupacij današnje znanosti je človekova ujetost v lastne sheme zaznavanja, mišljenja in delovanja (prim. Pierre Bourdieu, kognitivna lingvistika).
Gosta večera: Nikolaj Jež (prevajalec in strokovnjak za poljsko književnost), Tatjana Jamnik (prevajalka in literarna ustvarjalka). Pogovor bo vodil filmski kritik in publicist Denis Valič.
22.00
Stanisław Lem – 90-letnica rojstva
Solaris
Steven Soderbergh, ZDA, 2002, 35mm, 2.35, barvni, 99', sp
Štirideset let po Solarisu Tarkovskega se literarne predloge Stanisława Lema loti še zvezda ameriškega neodvisnega filma Steven Soderbergh: rezultat je nadvse uspelo dopolnilo, celo svojevrstna nadgradnja literarnega in filmskega izvirnika. Kjer Lem govori o človeku in Tarkovski o Človeku, Soderbergh eksplicitno spregovori o dvojici, paru. In če nam Lem opiše Stiks, Tarkovski pa Orfeja in Evridiko, se Soderbergh zatopi samo v hipni pogled, s katerim se pesnik in njegova muza motrita v tistem usodnem trenutku.
13.9. torek
19.00
Stanisław Lem – 90-letnica rojstva
Test pilota Pirxa
Marek Piestrak, Poljska/SZ, 1979, 35mm, 1.37, barvni, 95', svp
Po zgodbi Stanisława Lema posneta znanstvenofantastična drama o človečnosti. Nekoč v prihodnosti človeška civilizacija izumi razumne robote, ki se navzven po ničemer ne razlikujejo od svojih stvariteljev. Raketni pilot Pirx (sicer eden stalnih junakov Lemovih kratkih zgodb) je izbran, da poda končno sodbo o tem, ali lahko roboti res nadomestijo ljudi pri tako delikatnih podvigih, kot je potovanje po vesolju. S posadko, ki jo sestavljajo tako ljudje kot roboti, Pirx odpotuje na nevarno vesoljsko misijo, pri čemer ne ve, kdo izmed njegovih podrejenih je človek in kdo robot. Klasika komunističnega ZF filma; glasbo je napisal Arvo Pärt.
21.00
Together Through Life: Bob Dylan in film – otvoritev
Ne glej nazaj (Dont Look Back)
D.A. Pennebaker, ZDA, 1967, 35mm, 1.37, čb, 96', bp
Leta 1965 se Bob Dylan odpravi na turnejo po Veliki Britaniji. Otoška publika, oboževalci in glasbeni kritiki, je v približno isti meri navdušena in ogorčena – nad samozavestjo mladega zvezdnika, ki meji na aroganco in popadljivost, ter nad njegovim novim »električnim« zvokom, takrat nezaslišano noviteto znotraj tradicije folka. Kultni glasbeni dokumentarec je mojstrovina najmanj iz dveh razlogov: kot neprecenljiv portret umetnika v rosnih letih in kot bleščeč primer »direktnega« dokumentarca, kjer kamera kot »muha na steni«, brez kakršnihkoli občutnih intervencij v dogajanje zgolj beleži turbulentno turnejo.
14.9. sreda
19.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Vse, kar dovoli nebo (All That Heaven Allows)
Glej ponedeljek 8.8. ob 21.30.
21.00
Together Through Life: Bob Dylan in film
Festival
Murray Lerner, ZDA, 1967, 35mm, 1.37, čb/barvni, 97', bp
Med letoma 1963 in 1966 je režiser Murray Lerner štirikrat obiskal znameniti glasbeni festival Newport Folk Festival in tam snemal intervjuje in koncerte glasbenikov, ki so krojili podobo takratne glasbene scene v Ameriki. Med drugim je v objektiv svoje kamere ujel znameniti trenutek, ko je leta 1965 Bob Dylan priključil svojo kitaro na elektriko in v spremstvu Paul Butterfield Blues Banda za vselej spremenil obličje folk glasbe. Rezultat štiriletnega dela je neprecenljiv dokument časa, ki presega okvir klasičnega glasbenega dokumentarca. Poleg Dylana nastopijo tudi Joan Baez, Johnny Cash, Donovan, Pete Seeger in številni drugi.
15.9. četrtek
18.00
Klasiki
Divja banda (The Wild Bunch)
Sam Peckinpah, ZDA, 1969, 35mm, 2.35, barvni, 145', sp
Ostarela banda izobčenih revolverašev, ki jih preganja roka zakona, se odloči za zadnji veliki podvig pred upokojitvijo. Slovita kavbojska epopeja o koncu starih časov na Divjem zahodu in o zadnji neusmiljeni revolveraški tolpi stare šole, ki se ne pusti času. Njihov križarski pohod v zavestno samouničenje je velik, epski poklon staremu svetu, ki so ga obvladovali, a tudi spoštovali.
21.00
Together Through Life: Bob Dylan in film
Pat Garrett in Billy the Kid (Pat Garrett & Billy the Kid)
Sam Peckinpah, ZDA, 1973, 35mm, 2.35, barvni, 122', bp
Notorični prestopnik Pat Garrett (James Coburn) se na stara leta spreobrne in postane šerif, ki ga doleti naloga, naj živega ali mrtvega ujame svojega nekdanjega pajdaša, najboljšega prijatelja in večnega izobčenca Billyja the Kida (Kris Kristofferson). Do mitskih dimenzij to klasično legendo Divjega zahoda tokrat pelje tipično surov, prašen režijski podpis Sama Peckinpaha in izvirna, posebej za film napisana glasba Boba Dylana (med drugim »Knockin' on Heaven's Door«), ki v filmu tudi zaigra.
»Strelna luknja / v ogledalu duše, / usoda se menja / s hitrostjo vetra, / kdo trka na nebeška vrata, / se Bogu orosijo solze, / ko ljudje padajo kot keglji, / Bob Dylan s kitaro / poje na odprtem grobu, / bil si hitrejši od drugih, / zato si umrl mlad, / več življenja si zaobsegel v trenutku, / kot drugi v naporu dolgih let.« Igor Bizjan
16.9. petek
18.00
Klasiki
Zadnja Kristusova skušnjava (The Last Temptation of Christ)
Martin Scorsese, ZDA/Kanada, 1988, 35mm, 1.85, barvni, 164', sp
Mladega mizarja iz Nazareta razjedajo ljubezen do bližnjih, strasti, strahovi, dvomi, upi in čudni glasovi, za katere ne ve, ali prihajajo od Boga ali demonov. Naposled si izbere svoje poslanstvo, vendar mora za izpolnitev slednjega premagati največjo skušnjavo vseh skušnjav: živeti življenje običajnega človeka. Kontroverzna adaptacija kontroverznega romana, še vedno prepovedana v nekaterih katoliških strahovladah.
21.00
Together Through Life: Bob Dylan in film
Zadnji valček (The Last Waltz)
Martin Scorsese, ZDA, 1978, 35mm, 1.85, barvni, 117', bp
»Martin Scorsese, ki svojim junakom ni nikoli privoščil triumfa in happy enda, je šestdeseta elegično začinil z Zadnjim valčkom, dokumentarcem o zadnji skušnjavi benda The Band, nekdanjega spremljevalnega benda Ronnieja Hawkinsa in kasneje Boba Dylana, sicer znanega po štiklih 'The Night They Drove Old Dixie Down' in 'Up on the Cripple Creek'. Njihov zadnji, poslovilni koncert, ki se je odvrtel na zahvalni dan leta 1976 v dvorani Winterland (San Francisco), v kateri so kariero začeli, so ozaljšali nastopi mnogih legend: Bob Dylan, Ronnie Hawkins, Joni Mitchell, Neil Young, The Staples, Neil Diamond, Paul Butterfield, Muddy Waters, Dr. John, Eric Clapton, Emmylou Harris, Van Morrison, Michael McClure, Lawrence Ferlinghetti. /.../ Bilo je že pozno. Kokain, ki je Neilu Youngu visel iz nosu, so morali retuširati. 'We’re gonna do one more song and that’s it.' Zadnji valček je bil preprost in eleganten – kot ime benda The Band.« Marcel Štefančič, jr.
17.9. sobota
17.00
Nov nakup Slovenske kinoteke – premiera!
Imitacija življenja (Imitation of Life)
Douglas Sirk, ZDA, 1959, 35mm, barvni, 1.85, 125', svp
Nadobudna, nezaposlena in ovdovela igralka v svoje majhno stanovanje vzame temnopolto brezdomko. Obema ženskama, beli in črni, preglavice povzročata njuni hčerki; najhujša je mlada Sarah Jane, ki sovraži svoje temno poreklo, se sramuje matere in se zaradi svoje neobičajno svetle polti pretvarja, da je belka.
Če Vse, kar dovoli nebo velja za Sirkov najbolj priljubljen in slovit film, potem je Imitacija življenja njegov zagotovo najbolj kompleksen, morda celo najboljši. Sirk tu bolj odločno kot kadarkoli poprej ali kasneje v svoji karieri pokaže, da se pod ekspresionističnimi nanosi barv in melodramskimi arhetipi nepreklicno skriva ostra kritika zlagane in zadrgnjene družbe.
19.30
Together Through Life: Bob Dylan in film
Bob Dylan: 7 obrazov (I'm Not There)
Todd Haynes, ZDA/Nemčija, 2007, 35mm, 2.35, barvni, 135', sp
Eksperimentalna biografija Boba Dylana, kjer tega legendarnega muzikanta v sedmih različnih življenjskih obdobjih upodobi kar sedem igralcev, med njimi Christian Bale, Cate Blanchett, Richard Gere in Heath Ledger. Mozaik sedmih prepletenih niti, ki Dylanovo izmuzljivo zgodbo v isti meri razgrinja in senči, podprt s sijajnim naborom priredb Dylanovih pesmi.
22.00
Klasiki
Žametne noči (Velvet Goldmine)
Todd Haynes, VB/ZDA, 1998, 35mm, 1.85, barvni, 119', sp
New York, 1984. Deset let po skrivnostnem izginotju glam rock zvezdnika Briana Sladea se britanski novinar Arthur Stuart loti pisanja članka o svojem nekdanjem idolu, ki mu je nekoč spremenil življenje. Med vohljanjem po zvezdnikovem življenju naleti na serijo zamolčanih in vseskozi šokantnih dejstev.
Razkošna kostumska drama o divjih sedemdesetih, nagrajena z zlato palmo za umetniške dosežke v Cannesu.
18.9. nedelja
Kinoteka je zaprta.
19.9. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Poletna noč
Vojko Duletič, Slovenija, 1965, 35mm, čb, 13'
Hej čez bele poljane
Milan Guček, Slovenija, 1965, 35mm, barvni, 13'
Litostroj
Milan Guček, Slovenija, 1965, 35mm, barvni, 21'
Metalna žičnica
Jože Pogačnik, Slovenija, 1965, 35mm, barvni, 7'
Soča danes in jutri
Marijan Cilar, Slovenija, 1965, 35mm, barvni, 16'
Sprehodi po Beli krajini
Dušan Prebil, Slovenija, 1965, 35mm, barvni, 20'
21.00
Večer SFA: Slovenski celovečerni film
Po isti poti se ne vračaj
Jože Babič, Slovenija,1965, 35mm, čb, 91'
Zvečer se pred gostilno pretepajo; bosanska sezonska delavca Mačor in Abdu zbežita čez železniške tire, zasopla obstaneta, in Mačor se začne spominjati, kako je prišel v Slovenijo: v njihovi vasi je nekdo iskal delavce za gradbišče in Ibro oziroma Mačor, kot ga kličejo zaradi njegove telesne spretnosti, se je prijavil, ker je potreboval denar za poroko. Socialna drama o ekonomskih emigrantih.
20.9. torek
18.30
Dvojček/Nov nakup Slovenske kinoteke
Imitacija življenja (Imitation of Life)
Glej sobota 17.9. ob 17.00.
Filmski dvojček: ogled obeh filmov za ceno ene vstopnice.
21.00
Dvojček
Človeški madež (The Human Stain)
Robert Benton, ZDA, 2003, 35mm, 2.35, barvni, 106', sp
Po istoimenskem romanu Philipa Rotha posneta pripoved o visokošolskem profesorju Colemanu Silku (Anthony Hopkins), ki je svojo celotno kariero in ugled zgradil na laži. Medtem ko imajo Colemana vsi za belega aristokrata judovskega porekla, je mož v resnici sin črne matere. Da bi bila ironija usode popolna, ga odpustijo iz službe, potem ko ga eden njegovih temnopoltih študentov obtoži, da je profesor žaljivo komentiral njegovo raso. Pozna melodrama režiserja klasike Kramer proti Kramerju, ki pokaže, da vprašanje rase, kot ga je v Imitaciji življenja obravnaval Sirk, danes še zdaleč ni pokopano, temveč zgolj vre pod površino politične korektnosti. Filmski dvojček: ogled obeh filmov za ceno ene vstopnice.
21.9. sreda
19.00
Festival stripa
Heavy Metal
Gerald Potterton, Kanada, 1981, 35mm, 1.85, barvni, 90', sp
Naslov tega animiranega celovečerca se nanaša istoimensko kultno stripovsko revijo, ki je nastala leta 1977 kot ameriški odgovor na francosko znanstveno fantastično stripovsko revijo Métal Hurlant. Omnibus šestih vizionarskih zgodb, navdahnjenih z ustvarjanjem stripovskih mojstrov tistega časa, kot so Richard Corben, Juan Gimenez, Angus McKie, Howard Chaykin. Kultno, ročno izrisano animacijo je ustvarjalo več kot tisoč avtorjev in tehnikov s sedemnajstih koncev sveta. V sodelovanju z Mestno občino Ljubljana.
21.00
Animateka: Retrospektiva: Karel Zeman – otvoritev
Fantastični svet Karla Zemana (Kouzelný svět Karla Zemana)
Zdeněk Rozkopal, Češkoslovaška, 1962, 35mm, barvni, 15', svp
Dokumentarni film, posnet v Zemanovem umetniškem ateljeju, v katerem avtor spregovori o svojem ustvarjanju ter nam pokaže tehnike animacije.
G. Prokouk – filmar (Pan Prokouk filmuje)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1948, 35mm, čb, 9', ap
Četudi ga producent zavrne, se gospod Prokouk odloči posneti film. Duhovit komentar o moči filmske kamere in animiran odmev sovjetskega montažnega gibanja.
Pogubonosni izum (Vynález zkázy)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1958, 35mm, čb, 78', svp
Profesor Roch izumi eksplozivno snov, ki lahko v napačnih rokah zradira človeštvo z zemeljskega obličja. Da bi to preprečil, se odloči izum uničiti, tudi za ceno lastnega življenja. To spektakularno fantazijsko pustolovščino po literarni predlogi Julesa Verna odlikuje preplet živega dogajanja, animacije in posebnih učinkov, v katerih je moč prepoznati poklon tradiciji Georgesa Mélièsa in izvirnim bakrorezom iz Vernove knjige. Večkrat nagrajeni Pogubonosni izum velja za animirano mojstrovino in Zemanov komentar na tekmo v jedrskem oboroževanju.
22.9. četrtek
19.00
Animateka: Retrospektiva: Karel Zeman
Potovanje v prazgodovino (Cesta do pravěku)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1955, 35mm, barvni, 81', ap
Dogodivščina se začne, ko mali Jirka pred jamo najde odtis trilobita in si zaželi videti prazgodovinsko bitje tudi v živo. Skupaj s Petrom, Toníkom in Jendo se tako odločijo, da se odpravijo na časovno potovanje v zgodovino Zemlje, ki jih vodi mimo ledenih dob, praljudi, mamutov, dinozavrov in trilobitov, vse dokler se ne znajdejo na daljnih obalah, izgubljenih v meglicah časa, v trenutku, ko se je začelo življenje samo.
21.00
Animateka: Retrospektiva: Karel Zeman
Ukradeni zrakoplov (Ukradená vzducholoď)
Karel Zeman, Češkoslovaška/Italija, 1966, 35mm, barvni, 88', ap
Skupina mladih prijateljev si na sejmu v Pragi leta 1891 nenadejano in za nedoločen čas sposodi zrakoplov in se odpravi na veliko pustolovščino v tropske kraje. Tudi Ukradeni zrakoplov, obarvan s stilom art nouveau, temelji na romanih Julesa Verna (Dve leti na počitnicah in Skrivnostni otok). Ta mladinski film naj bi bil prvi iz nikoli dokončanega Zemanovega petdelnega cikla filmov z naslovom Skrivnostni svet Julesa Verna.
23.9. petek
16.00
Kino-katedra: Shoah
Sklop predavanj o(b) filmu Shoah predstavlja tudi ponovni zagon in revitalizacijo leta 2001 osnovanega programa filmskega izobraževanja Kino-katedra. Njegova zavzemanja so usmerjena zlasti v ponudbo propedevtičnih vsebin, s katerimi naj bi gledalski izkušnji ob filmskih delih, ki temeljno izobraževalno funkcijo izpolnjujejo že s samo projekcijo in predstavitvenimi teksti v Kinotečniku, zagotovili še tretjo razsežnost – soočanje skozi neposredno interpretacijo, analizo oziroma razpravo. S pripravo predavanj, simpozijev, delavnic in ustreznih pedagoških gradiv si bomo prizadevali, da proces vzgoje, motivacije in mobilizacije pogleda postane predvsem kinematografska različica razvijanja kritične moči razsojanja in izobraževanja za svobodo duha. O(b) Shoah bodo predavali Rok Benčin, Matjaž Ličer, Andrej Šprah in Jelica Šumič Riha:
»V kontekstu problemskih sklopov, s katerimi se soočamo ob Shoahu, se bomo vprašali ali obstaja estetika dogodka. Osredotočili se bomo na tiste mislece, ki jim taborišče predstavlja odločilen dogodek 20. stoletja, in jim zoperstavili njihove kritike – s poudarkom na estetski 'reprezentaciji' (ki naj to seveda ne bi bila) dogodka. Končni cilj razmišljanja se odraža v odgovoru na vprašanje: ali je možno preiti od estetike biti do estetike dogodka in kaj naj bi takšen dogodek bil?« Rok Benčin
»V dokumentarizmu dvajsetega stoletja lahko glede dokumentaristične obravnave resničnosti ločimo dve struji. Na eni strani stojijo filmi reprezentacijske paradigme, še zlasti anglosaški direktni film, ki stavi na direktni pristop do resničnosti in si za cilj postavlja nepotvorjeno reprezentacijo nasebne resničnosti. Na drugi strani imamo opravka s t. i. filmom resnice, ki resnice nima za nemo podstat, temveč jo razume prvenstveno nereprezentacijsko, aktivno ter dostopno. Na kratko bomo predstavili obe struji in njune teoretske predpostavke ter se ustavili ob vprašanju, zakaj Lanzmann filma Shoah preprosto ni mogel posneti brez eksplicitnega zavračanja reprezentacijske paradigme.« Matjaž Ličer
»Uvid brez videnja: Eden poglavitnih očitkov, ki jih je bil deležen Claude Lanzmann po premieri filma Shoah, se je nanašal na odsotnost vsakršnih dejanskih podob eksterminacije. Krilatica Jean-Luca Godarda, da film 'sploh ničesar ne pokaže', je predstavljala pomembno sestavino v mozaiku prepričanj o spodletelosti filmske umetnosti v njenem temeljnem poslanstvu: biti nosilec resničnih podob in kot tak priča tudi najbolj nevzdržnih epizod človeške zgodovine ne glede na neznosnost njenih dejstev. Na podlagi analize nekaterih ključnih momentov Shoaha (in določenih filmov s sorodnim kreativnim pristopom) bomo razpravljali o možnosti neposrednega vznika resnice neke pretekle dejanskosti tudi v podobi, ki ni njen neposredni, zrcalni odraz.« Andrej Šprah
20.00
Animateka: Retrospektiva: Karel Zeman – program kratkih filmov
Božični sen (Vánoční sen)
Bořivoj Zeman, Karel Zeman, Češkoslovaška, 1945, 35mm, čb, 11', bd
Podkev za srečo (Podkova pro štěstí)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1946, 35mm, čb, 4', bd
Kralj Lavra (Král Lávra)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1950, 35mm čb, 28', bd
G. Prokouk – izumitelj (Pan Prokouk vynálezcem)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1949, 35mm, čb, 9', bd
Hrček (Křeček)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1946, 35mm, čb, 8', ap
G. Prokouk - prijatelj živali (Pan Prokouk, přitel zviřátek)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1955, 35mm, čb, 10', bd
Navdih (Inspirace)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1949, 35mm, čb, 11', bd
22.00
Animateka: Retrospektiva: Karel Zeman
Na kometu (Na kometě)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1970, 35mm, barvni, 74', bp (angleški jezik)
Komet, ki z neposredne bližine preleti Zemljo, s seboj odnese košček severne Afrike, z njim vred pa tudi skupino ljudi, med katerimi so tudi Angelika ter njena brata, francoski poročnik Servadac in vodje uporniškega gibanja proti francoskim kolonialistom. Na tem čudnem potovanju v vesolje postanejo vsi medsebojni konflikti postranskega pomena, raznolika druščina je namreč primorana združiti moči vsaj za nekaj časa. Še ena Zemanova adaptacija Julesa Verna.
24.9. sobota
11.00
Matineja/Animateka: Retrospektiva: Karel Zeman
Čarodejev vajenec (Čarodějův učeň)
Karel Zeman, Češkoslovaška/ZRN, 1977, 35mm, barvni, 73', svp
Med vandranjem po turobni zimski pokrajini zapuščena sirota najde zatočišče v skrivnostnem mlinu, kjer jo namesto spoznavanja mlinarskih veščin čaka prisilno uvajanje v šolo črne magije in smrtonosno soočenje s čarovniškim mojstrom. Zeman je film zasnoval po romanu Otfrieda Preusslerja in mojstrsko zajel vso poetičnost in mračne otožnosti literarne predloge.
15.00
D-day: Dan za dokumentarec – slovenska premiera!
Shoah
Claude Lanzmann, Francija, 1985, 35mm, 1.37, barvni, 613', ap
»Shoah« je hebrejska inačica mnogo širše uveljavljenega pojma grškega izvora »holokavst«. Novinar, filozof in cineast Claude Lanzmann v monumentalnem dokumentarcu Shoah raziskuje resnico »dokončne rešitve židovskega vprašanja«, ki se je odvijala v najmračnejšem obdobju nacističnega tretjega rajha. Film k enemu najsrhljivejših genocidov v zgodovini človeštva pristopa na prav poseben način. Čeprav vseskozi govori o dejstvih množičnega uničenja, o taboriščih smrti, plinskih celicah, krematorijih in ostalih dejavnikih eksterminacije, je njegov pristop svojevrsten zavoljo odsotnosti vsakršnih materialnih dokazov genocida. Režiser se zavestno odreka uporabi arhivskih gradiv in dokumentov iz obravnavanega obdobja. Dejanskost holokavsta tako podaja v tridesetletnem zamiku; namesto avtentičnih zgodovinskih materialov pa njegovo resnico upodablja skozi pričevanja preživelih očividcev morije in s prikazovanjem prizorišč, na katerih se je odvijala. V filmu se tako v največji meri soočamo s pripovedmi treh vrst prič: tistih, ki so shoah preživeli, tistih, ki so prebivali v neposredni bližini njegovega izvajanja in tistih, ki so ga vršili. Hkrati pa smo ves čas priča tudi natančni rekonstrukciji vseh ključnih mehanizmov nedoumljivega uničevalnega procesa.
Cena vstopnice izjemoma 6 EUR (3 EUR za Kinopolis).
25.9. nedelja
Kinoteka je zaprta.
26. ponedeljek
19.00
Večer SFA: Štiridesetletnica filma
Maškarada
Boštjan Hladnik, Slovenija, 1971, 35mm, barvni, 85'
Dina, mlada žena direktorja Gantarja, sreča simpatičnega študenta in športnika Luko in se zaljubi vanj. Njen zakon z Gantarjem ji sicer daje vse materialne dobrine, vendar sta si z možem iz dneva v dan bolj tuja. Da bi se lahko pogosteje srečevala z Luko, ga najame kot inštruktorja svojega sina. Sodobna erotična melodrama.
21.00
Večer SFA: Štiridesetletnica filma
Poslednja postaja
Jože Babič, Slovenija, 1971, 35mm, čb, 87'
Tone (Polde Bibič), odsluženi in zapostavljeni partizan, ki je nekoč verjel v idejo o novi, pravični družbi, se zdaj komajda preživlja kot komunalni delavec. Živi v podnajemniški sobi, saj je ločen, stanovanje pa je prepustil bivši ženi in dvajsetletni hčerki. Črna drama o propadlih socialističnih idealih.
27.9. torek
19.00
Animateka: Retrospektiva: Karel Zeman
Zaklad Ptičjega otoka (Poklad Ptačího ostrova)
Karel Zeman, Češkoslovaška,1952, 35mm, barvni, 70', ap
Zemanov celovečerni prvenec je čudovita orientalska pravljica, v kateri se igrivo prepletata lutkovno gledališče in animacija v slogu perzijskih miniatur. Film pripoveduje moralno zgodbo o prebivalcih otoka in tem, kako je moč zadovoljstvo ter bogastvo najti v delu in ne v imetju.
21.00
Animateka: Retrospektiva: Karel Zeman
Brez potnega lista in vize od Kudlova do San Francisca (Bez pasu a bez víza z Kudlova do San Franciska)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1964, 35mm, 15', svp
Reportaža s potovanja, ki ga je Karl Zeman opravil leta 1964, ko se je udeležil filmskega festivala v San Franciscu, na katerem je istega leta tudi dvakrat slavil.
Pripovedi dvornega norčka (Bláznova kronika)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1964, 35mm, barvni, 80', ap
Kmetič je primoran zapustiti svoj plug in dom, ko ga pod pretvezo domovinske dolžnosti vpokličejo naravnost v jedro vojne vihre. Na bojnih poljih spozna izkušenega veterana, s katerim se družno podata na slavna in malo-manj-slavna prizorišča znamenite tridesetletne vojne. Vizualno eksperimentalna protivojna satira je v San Franciscu dobila nagradi za najboljši film in režijo.
28.9. sreda
19.00
Animateka: Retrospektiva: Karel Zeman
Lažnivi Kljukec (Baron Prášil)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1961, 35mm, čb/barvni, 83', bp (angleški jezik)
Moderni kozmonavt pristane na Luni, kjer nepričakovano sreča protagoniste iz Potovanja na luno Julesa Verna, ki ravno večerjajo z baronom Münchhausnom (slovenski bralci ga poznamo pod imenom Lažnivi Kljukec). Presenečena družba prišleka zamenja za avtentičnega prebivalca Lune in ga brž začne poučevati o Zemlji, baron Münchhausen pa ga s svojo kočijo in Pegazom odpelje z Lune kar v Turčijo na sestanek s Sultanom, kjer se pustolovščina pravzaprav šele začne.
21.00
Animateka: Retrospektiva: Karel Zeman
Fantastični svet Karla Zemana (Kouzelný svět Karla Zemana)
G. Prokouk – filmar (Pan Prokouk filmuje)
Pogubonosni izum (Vynález zkázy)
Glej sreda 21.9. ob 21.00.
29.9. četrtek
21.00
Kino-uho! Franz Reisecher
Po zakonu
Lev Kulešov, SZ, 1926, 35mm, 1.33, čb, nemi, 78' (18fps), svp
Legendarni nemi »konstruktivistični vestern«, ki je nastal v zlatem obdobju mlade sovjetske kinematografije in velja za enega najpomembnejših filmov poznih 20. let prejšnjega stoletja. Posnet je bil po literarni predlogi Jacka Londona in pripoveduje nenavadno zgodbo o skupini zlatosledcev, prežeto s težkimi moralno-eksistencialnimi dilemami.
Glasbena spremljava v živo: Franz Reisecker (elektronika).
Cena vstopnice izjemoma 8 EUR (4 EUR za Kinopolis).
30.9. petek
18.00
Večer Društva slovenskih režiserjev – film po izboru Janeza Lapajneta
En, dva (Yi yi)
Edward Yang, Tajvan/Japonska, 2000, 35mm, 1.85, barvni, 173', sp
N. J., njegova žena Min-Min in njuna otroka, srednješolka Ting-Ting in osemletni Yang-Yang, so navadna družina iz Tajpeja. Po poroki Min-Mininega brata in babičini kapi se vsak družinski član znajde na svojem razpotju, ki utegne korenito spremeniti ustaljeni tok njihovega življenja. Nagrada za najboljšo režijo, Cannes 2000.
21.15
Večer Društva slovenskih režiserjev
Šelestenje
Janez Lapajne, Slovenija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 90, ap
Luka se umakne iz Ljubljane na belokranjsko podeželje, potem ko se hudo spre s Katarino, svojim dekletom. Ona mu sledi v upanju, da bi uredila in rešila njuno razmerje. V nasprotju s spokojnim okoljem, ki ju obdaja, se par znajde v vrtincu približevanj in nasprotovanj, ki le poglobijo njuno krizo. Ko se Katarina spoprijatelji z duhovitim vojakom Primožem, se ji odpro nove razsežnosti in ponudijo nove izbire. Odslej se morajo vsi trije soočiti z odločitvami o tem, kam jih bodo vodila njihova življenja. Projekciji bo sledil pogovor z avtorjem.
1.10. sobota
11.00
Matineja/Animateka: Retrospektiva: Karel Zeman
Pravljica o Janku in Metki (Pohádka o Honzíkovi a Mařence)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1980, 35mm, barvni, 65', ap
Pripoved o potujočem vitezu, ki med vandranjem po svetu dokončno spozna, da prava sreča ne leži v nenehnih viteških dvobojih in imenitnih palačah, temveč v poznavanju navadnih ljudi.
Sinhronizacija v slovenščino v živo za otroke.
17.30
Animateka: Retrospektiva: Karel Zeman
Tisoč in ena noč (Pohádky tisíce a jedné noci)
Karel Zeman, Češkoslovaška, 1971-1974, 35mm, barvni, 93', svp
Antologija sedmih kratkih zgodb, ki popisujejo sedem potovanj znamenitega pomorščaka Sinbada.
19.30
Klasiki
Cvet tisoč in ene noči (Il fiore delle mille e una notte)
Pier Paolo Pasolini, Italija, 1974, 35mm, barvni, 129', svp
Antologija erotičnih zgodb, snemana dve leti v štirih deželah (Iran, Nepal, Jemen, Eritreja). Zgodbe povezuje arabski princ, ki potuje na konec znanega sveta, da bi našel ugrabljeno sužnjo. Očiščen vsake dlake na jeziku, najbolj žgečkljiv in obenem najbolj strogo analitičen del Pasolinijeve trilogije o življenju, posnete po znamenitih literarnih delih preteklosti, ki se s Cvetom tudi zaključi.
22.00
Nov nakup Slovenske kinoteke
Peklenski asfalt (Two-Lane Blacktop)
Glej sobota 3.9. ob 19.00.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
bp brez podnapisov
bd brez dialogov
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa
tekst in foto: Slovenska kinoteka
