Ponedeljek, 7. 5. 2012

SKLADATELJA TEDNA OB 10.05 - OD 7. 5. 2012 do 11. 5. 2012
NA 3. PROGRAMU
Pred nami je nov teden in z njim nov umetniški navdih, ki bo bogatil naše “skladateljske minute” od ponedeljka do petka. Prebili jih bomo ob ustvarjanju v prvi polovici 19. stoletja, v duhu Mihaila Ivanoviča Glinke.

“Njegova nesmrtnost izvira iz tega, da je združil izkušnje in prizadevanja manjših skladateljev pred sabo ter dosegel svoj edini cilj: postaviti rusko nacionalno glasbo na trdne temelje,«  je o Mihailu Ivanoviču Glinki povzel Montague - Nathan.

Kako pa se je Glinkova skladateljska poetika, ki je vzklila in se razbohotila v glasbeni estetiki časa in prostora, zaživela v njegovih umetninah, bomo drobec za drobcem  spoznavali ta teden. Ogledali si bomo razvojno pot, ki jo je napravil pri vokalnih in instrumentalnih umetninah. Urednica oddaje je Anuša Volovšek.

ARS HUMANA OB 14.05 -  Slovenska secesija
NA 3. PROGRAMU
Tokratna oddaja predstavlja slovensko umetniško obdobje findesièclovske umetnostne smeri, ki obsega ustvarjalnost od preloma stoletja pa do desetletja po prvi svetovni vojni. Predstavljeno bo duhovno ozračje, značilno za slovensko secesijo, hkrati pa tudi mnogi umetniki, ki so ustvarjali v tem obdobju. Gost oddaje bo dr. Robert Simonišek, avtor dela Slovenske secesija, ki je prvi sistematični pregled in prikaz te umetnostne smeri, katero opredeljuje težnja po čutnosti in poudarjanje lepote. Več o tej temi pa v pogovoru z avtorjem, ki ga je pripravil Gregor Podlogar.  

RADIJSKA IGRA OB 22.05 - Vladimir Djurič Djura: KATERO IGRO IGRAŠ?
NA 3. PROGRAMU   
Katero igro igraš je moderno napisana radijska igra, brez klasične dramske forme in brez enotnega žanra. Struktura igre diši po Ionescu, a hkrati ima napetost “holivudskega” trilerja. Idejo za igro je srbski dramaturg in avtor Vladimir Djurić dobil po delu psihoterapevta Erica Berna. Odlika Đurićeve absurdne in komične igre je neprestano menjavanje situacij in odnosov; in ko že mislimo, da smo ujeli »nit« v igri – nas junaki ponovno pretentajo. Zanimiva igra v igri. Ob Robertu Pešutu – Magnificu bosta nastopila še Radko Polič in Maja Martina Merljak. Režiser je Igor Likar, za prevod in dramaturgijo je poskrbel Alen Jelen.


Torek, 8. 5. 2012

GLASOVI SVETOV OB 14.05 - Kratka zgodovina videoiger
NA 3. PROGRAMU
Čeprav so se videoigre pojavile šele pred nekaj desetletji, so ustvarile zelo razgibano zgodovino. Danes jih lahko srečamo na vsakem koraku: v obliki programske opreme na najrazličnejših elektronskih napravah, na mobilnih in pametnih telefonih, domačih računalnikih in igralnih konzolah ter celo v letalskih sedežih. Če bi na računalnikih tekli le običajni pisarniški programi, bi razvoj računalništva verjetno potekal drugače, saj ti programi redkokdaj zahtevajo tako zmogljivo grafiko, zvok in procesorje kot pa videoigre. Razvoj videoiger se je spremenil v obsežno industrijo, ki je v marsičem podobna proizvodnji celovečernih filmov. Nekatere raziskave v Združenih državah Amerike kažejo, da možgani današnjih najstnikov zaradi intenzivnega igranja videoiger delujejo drugače kot pri ljudeh, ki niso odraščali z njimi. O številnih vidikih videoiger se bo Blaž Mazi pogovarjal s Petrom Zidarjem, ki je njihov razvoj zbral v knjigi Tehniške založbe Slovenije z naslovom Kratka zgodovina videoiger.

JEZIKOVNI POGOVORI OB 18.00 - Ogroženost slovenščine
NA 3. PROGRAMU
Skoraj šest tisoč jezikom, ki jih govori človeštvo, do konca tega stoletja grozi izumrtje. Na Unescovem zemljevidu ogroženih jezikov slovenščine sicer ni, vendar pa kljub temu večkrat slišimo, da je ogrožena. V kolikšni meri so te trditve utemeljene? Ali tujke ogrožajo obstoj jezika? Kako na razvoj slovenščine gledajo v zamejstvu? O tem v Jezikovnih pogovorih z dr. Matejko Grgič, znanstveno direktorico Slovenskega izobraževalnega konzorcija – Slovik. Oddajo pripravlja Aleksander Čobec.

S SOLISTIČNIH IN KOMORNIH KONCERTOV OB 19.30
Violončelist Miša Majski in komorni orkester Kremerata Baltica, 1. oddaja
NA 3. PROGRAMU
V Mariboru je prvič nastopil Komorni orkester Kremerata Baltica, ki ga je leta 1997 ustanovil slavni latvijski violinist Gidon Kremer, razvil pa se je v enega najvidnejših svetovnih komornih orkestrov. Z orkestrom je nastopil violončelist Miša Majski, ki je edini študiral pri obeh znamenitih ruskih violončelistih: Rostropoviču in Pjatigorskem. Izvedel je Koncert za violončelo v D-duru italijanskega skladatelja klasicizma Luigija Boccherinija, iz leta 1770. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, prisluhnite tudi pogovoru z umetnikom.

RADIJSKA IGRA OB 21.05
Marko Kurat: ŽIVALCA
NA 1. PROGRAMU
Igra je pisana za dve osebi, žensko in glas, režiser Aleš Jan pa je iz nje ustvaril pravo zvočno polifonijo. Tako je nastala pretresljiva in sugestivna igra o spolni zlorabi otrok, o krivdi in ujetosti vanjo. Njena tema je naletela na veliko pozornost na festivalu Prix Europa '99 v Berlinu, zaradi odlične izvedbe pa je bila Kuratova igra uvrščena tudi v ožji krog najboljših. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, nastopajo pa Nataša Barbara Gračner, Boris Ostan, Pavle Ravnohrib in Brane Šturbej.


Sreda, 9. 5. 2012

KRATKA RADIJSKA IGRA OB 13.05
Pernille Iversen: EKSPERIMENT – PREMIERA
/ponovitev v soboto, 12. maja ob 22.40 na 1. programu/
NA 3. PROGRAMU
Na norveškem radiu v uredništvu dramskega programa so se odločili, da z razpisom spodbudijo avtorje k ustvarjanju radijskih grozljivk. Na berlinskem radijskem festivalu leta 2011 so serijo grozljivk predstavili in poželi veliko zanimanja. Premierno predstavljamo psihološko grozljivko Eksperiment izpod peresa mlade avtorice Pernille Iversen. V kratki radijski igri avtorica smelo predstavlja skrit ljubezenski odnos med učiteljem kemije in mladim dijakom. Igro Eksperiment je poslovenil Milan Štefe; v režiji Alena Jelena v glavnih vlogah nastopata Željko Hrs in Jure Kopušar. Glasbo je oblikovala Darja Hlavka Godina, za ton je skrbela Sonja Strenar. Premierna ponovitev sledni še na 1. programu 12. maja.

ARSOV FORUM OB 14.05
NA 3. PROGRAMU
Društvo slovenskih pisateljev bo 10. maja praznovalo 140. obletnico svojega obstoja. Vloga Društva je bila v našem družbenem prostoru dolga desetletja poudarjeno narodno-konstitutivno obarvana. Društvo, katerega vloga je bila dolga desetletja izrazito narodno-konstitutivno obarvano, je v slabem stoletju in pol obstoja zadevalo ob različne mejnike, ki so tako ali drugače zaznamovali njegovo delovanje. Ob tem se je ves čas po malem, občasno pa tudi izraziteje, obračalo k sebi, se spopadalo z večjimi ali manjšimi krizami v svojem delovanju in se transformiralo. O vlogi, pomenu in funkciji Društva v našem literarnem, pa tudi širšem družbenem prostoru nekoč in danes se bo z nekaterimi njegovimi bivšimi predsedniki pogovarjala Tina Kozin.


Četrtek, 10. 5. 2012

GLASOVI SVETOV OB 14.05 - Skrite sestavine hrane
NA 3. PROGRAMU
Zdravstvene avtoritete nas pogosto opominjajo, da je zdrav način življenja ključen za vzdrževanje in krepitev našega zdravja. Najnovejše smernice priporočajo redno telesno dejavnost in pestro prehrano – žitarice, sadje, zelenjavo, mleko in mlečne izdelke, meso in ribe ter rastlinska olja. Tisti, ki si hrano lahko pridelajo sami, ne dvomijo v njeno kakovost, ostali hrano kupujejo pri različnih trgovcih. In tu se pojavi poglavitna dilema potrošnikov: Kateri izdelki so ne le neoporečni in varni, temveč tudi kakovostni z visoko hranilno vrednostjo? Je tako imenovana »prazna hrana« tudi škodljiva? Ali so slovenski izdelki boljši od uvoženih? Kakšna je ponudba hrane na slovenskem tržišču? Pripravlja Urška Boršič.

IZŠLO JE OB 17.00 - Veronika Simoniti: Hudičev jezik
NA 3. PROGRAMU
Hudičev jezik je naslov druge pripovedne zbirke pisateljice in  prevajalke Veronike Simoniti. Tudi s to zbirko je avtorica potrdila svoj sloves ustvarjalke preudarnih, prefinjenih in zgoščenih zgodb. Več o svojih protagonistih, o jeziku in razmerju do resničnosti nam bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa nam bo tudi odlomka iz zgodbe Jet lag.

RADIJSKA IGRA OB 22.05   
Žarko Petan: KORAČNICA ZA POHABLJENCE
NA 3. PROGRAMU
V radijski igri avtor obravnava tragično temo izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni in kakor je v okviru te teme izbral bizarno metaforo, ima vendarle povsem dokumentarno ozadje. Žarko Petan je predmet, ki je in verjetno tudi še bo vzbujal vrsto prizadetih in predvsem politično obarvanih polemik, ubesedil izključno z literarno močjo in človeško modrostjo in tako dosegel eminentno umetniško izpoved. Igro so pripravili tonski mojster Miro Marinšek, dramaturg dr. Goran Schmidt in režiser Jože Valentič. Nastopajo pa Boris Juh, Pavle Ravnohrib, Lučka Počkaj, Slavko Cerjak, Judita Zidar, Iztok Jereb, Milan Štefe, Mojca Ribič, Boris Kos, Mojca Fatur, Jožef Ropoša in Darja Reichman.


Petek, 11. 5. 2012

PODOBE ZNANJA OB 16.30 – dr. Karl Kuzman
NA 3. PROGRAMU
V podobah znanja,  galeriji portretov slovenskih znanstvenikov in intelektualcev je tokrat naš gost doktor Karl Kuzman, profesor in vodja Laboratorija za preoblikovanje  na  Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Ukvarja se s tehnologijo preoblikovanja materialov, s teorijo plastičnosti ter z izdelovalnimi procesi in sistemi in je zaslužen za mednarodno prodornost slovenske orodjarske panoge. Karl Kuzman se je rodil v Vitanju leta 1941, po diplomi na Fakulteti za strojništvo  se je zaposlil kot asistent, nato pa je v sedemdesetih letih nadaljeval kariero v podjetju Unior v Zrečah. Prvi  v tedanji Jugoslaviji je uvedel tehnologijo hladnega masivnega preoblikovanja jekla. Nato so ga povabili nazaj na Fakulteto, kjer je leta 1996 postal redni profesor. Bil je pobudnik za ustanovitev TECOSA-a, Razvojnega centra orodjarstva Slovenije v Celju in njegov prvi direktor v letih 1993- 2005.
Doktorja Karla Kuzmana je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.


Sobota, 12. 5. 2012

NAŠI UMETNIKI PRED MIKROFONOM OB 11.05 - Florjan Lipuš
NA 3. PROGRAMU
Pred dnevi je dopolnil 75 let koroški pisatelj Florjan Lipuš. Rodil se je blizu Železne Kaple leta 1937, pri šestih letih je ostal brez matere, ki so jo nacisti odpeljali v koncentracijsko taborišče, iz katerega se ni vrnila. Šolal se je v marijanišču na Plešivcu in najprej študiral bogoslovje, pozneje pa končal učiteljišče in dočakal upokojitev kot učitelj v slovenskih šolah na avstrijskem Koroškem.  Objavljati je začel v šestdesetih letih, dvajset let je urejal revijo Mladje, ki je prevetrila literarno snovanje na Koroškem. Za svoje literarno ustvarjanje je leta 2004 prejel Prešernovo nagrado. Za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom se je s Florjanom Lipušem takrat pogovarjala Vida Curk.

ODDALJENI ZVOČNI SVETOVI  OB 11.25:  Inuit – Hudsonov zaliv, Aljaska
NA 3. PROGRAMU
Po daljšem času bomo eno oddajo Oddaljeni zvočni svetovi spet posvetili glasbi in kulturi Inuitov z daljnega severa. Slišali bomo primere plesnih pesmi, lovskih pesmi, iger in še česa, kakor jih je v začetku petdesetih let dvajsetega stoletja ob Hudsonovem zalivu v Kanadi in na Aljaski posnela ameriška raziskovalka Laura Boulton. Gre za vrsto značilnih in dragocenih primerov, ki segajo v čas pred vdorom tehnologije na to področje, torej se bomo z oddajo na trenutke res preselili v drug zvočni svet, obenem pa izvedeli nekaj o vlogi glasbe in zvoka ter posameznih vsebin in načinov petja v tem svetu…

SOBOTNI OPERNI VEČER OB 20.00
Modest Musorgski: BORIS GODUNOV, posnetek iz Dunajske državne opere
NA 3. PROGRAMU
»Boris Godunov« je umetniški rezultat skladateljevega odklona od romantične tradicije v nenavadno drzen realizem. Nobenemu skladatelju pred njim ni uspelo v operi prikazati ljudstvo s tako resničnostjo kot Musorgskem v tem delu. Čeprav se je »Boris« pojavil več kot trideset let za Glinkovim »Ivanom Susaninom«, je bil za tedanje razmere še zmerom nekaj nezaslišanega. Polovico partiture zavzemajo zbori in množični prizori, ki so monumentalne podobe nenavadno trpkih realističnih barv.
Kljub navdušenju občinstva so »Borisa« po dvajsetih predstavah umaknili s sporeda. Uspeh je prišel pozneje, po zaslugi Rimskega-Korsakôva, ki je operi dal novo podobo, v kateri jo je potem spoznala svetovna javnost. Tokratna postavitev Dunajske državne opere je še toliko bolj zanimiva za nas, saj bo v vlogi Krčmarice nastopila naša rojakinja Monika Bohinec, ki je to sezono angažirana v tamkajšnji operi. V naslovni vlogi bo nastopil Ferruccio Furlanetto, Kurt Rydl bo Pimen, Jorma Silvasti bo Šujski, kot Fjodor oziroma Ksenija bosta nastopila Stephanie Houtzeel in Ileana Tonca. Zbor in orkester Dunajske državne opere bo vodil Tugan Sohjev. 
Urednik oddaje Dejan Juravić.

KRATKA RADIJSKA IGRA OB 22.40
Pernille Iversen: EKSPERIMENT
NA 1. PROGRAMU
Na norveškem radiu v uredništvu dramskega programa so se odločili, da z razpisom spodbudijo avtorje k ustvarjanju radijskih grozljivk. Na berlinskem radijskem festivalu leta 2011 so serijo grozljivk predstavili in poželi veliko zanimanja. Premierno predstavljamo psihološko grozljivko Eksperiment izpod peresa mlade avtorice Pernille Iversen. V kratki radijski igri avtorica smelo predstavlja skrit ljubezenski odnos med učiteljem kemije in mladim dijakom. Igro Eksperiment je poslovenil Milan Štefe; v režiji Alena Jelena v glavnih vlogah nastopata Željko Hrs in Jure Kopušar. Glasbo je oblikovala Darja Hlavka Godina, za ton je skrbela Sonja Strenar. Premierna ponovitev sledni še na 1. programu 12. maja.


Nedelja, 13. 5. 2012

DUHOVNA MISEL OB 06.45
NA 1. PROGRAMU
Duhovno misel pripravlja dr. Karel Gržan.

RADIJSKA IGRA ZA OTROKE OB 08.05
Vinko Möderndorfer: ULICA MLADOST
NA 1. PROGRAMU
Pisatelj Vinko Möderndorfer in režiserka Irena Glonar sta pripravila zanimivo radijsko igro za otroke, polno dogodivščin začinjenih s pravo mero čarovniških besed in trikov. Nastopajo: Pia Škulj, Zvone Hribar, Edvin Derviševič, Polona Juh in Janez Hočevar Rifle. Glasbena opremljevalka je bila Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg in dramaturg Alen Jelen.

PRENOS BOGOSLUŽJA OB 10.00
NA 3. PROGRAMU
Prenos evangeličanskega bogoslužja bo iz cerkve Srca Jezusovega na Taboru. Sodelovala bo dekanija Šenčur.

SEDMI DAN OB 18.40 -  Mednarodna nagrada Templeton
NA 3. PROGRAMU
Leta 1972 je  ameriški poslovnež britanskega rodu Sir John Templeton ustanovil fundacijo Templeton. V okviru tega vsako leto podelijo nagrado posamezniku za vrhunske dosežke za delo povezano z duhovno razsežnostjo življenja. Glede na vrednost in pomen – dobitnik prejme milijon dolarjev – nekateri nagrado uvrščajo ob bok Nobelovi nagradi. Dosedanji dobitniki so iz različnih religij in različnih nazorskih usmeritev. Med bolj znanimi dobitniki so: pisatelj Aleksander Solženicin, mati Terezija, Chiara Lubich, brat Roger Schutz, Charles Taylor, Carl Friedrich von Weizsacker, letos pa je nagrado dobil tibetanski duhovni voditelj Dalajlama. Več o pomenu nagrade Templeton pa v pogovoru z sociologom dr. Igorjem Bahovcem.

tekst in foto: RTV Slovenija