Ocenjevanje uživa status najstarejšega ocenjevanja v svetu, saj je bilo prvič organizirano že leta 1955. Je tudi edino, ki neprekinjeno poteka daljše časovno obdobje. Šele leta 1983 je začelo gojiti podobno tradicijo tudi ocenjevanje v kanadskem Montrealu, medtem ko so vsa ostala ocenjevanja mlajša ali pa so doživela številne prekinitve. Zahtevnega strokovnega angažiranja večina organizatorjev namreč na daljši rok ne zdrži, še zlasti zato, ker so finančni učinki ocenjevanja minimalni ali celo negativni.
V obdobju zadnjih nekaj let je mednarodno ocenjevanje v Ljubljani doživelo nekatere pomembne spremembe.
Prva je odločitev mednarodnega urada za vino in trto v Parizu, OIV, da zaostri pogoje ocenjevanja. Novi pravilnik je določil, da sme prejeti medalje za svojo kakovost največ 30% izmed ocenjenih vin. Tuji vinarji so spremembo v pravilniku sprejeli brez pomislekov. Še pomembnejša kot medalja je zanje objektivnost ocenjevanja, za katero jamči skoraj polstoletna tradicija strokovno izpopolnjenega ocenjevanja in pa mednarodna sestava komisij, v katerih sodelujejo svetovno priznani enologi - ocenjevalci. Domači vinarji so ostrejše pogoje sprejeli bolj zadržano, kar se najbolj kaže v upadu števila prijavljenih vzorcev.
Druga izmed najpomembnejših sprememb je sprememba ocenjevalne metode, ki sledi priporočilom Mednarodnega urada za trto in vino, Zveze mednarodnih enologov in Federacije največjih mednarodnih ocenjevanj. Do leta 2000 so enologi v Ljubljani ocenjevali po metodi negativnih točk, od tedaj pa v vinu "ne iščejo več napak", temveč ocenjujejo njegove dobre lastnosti. Nova metoda zagotavlja več kakovostnih informacij pošiljateljem vzorcev, končno pa tudi potrošnikom njihovih vin.
V bližnji prihodnosti lahko pričakujemo, da bosta približevanje Evropski uniji in tuja konkurenca na domačih policah z vini spet povečevala tudi zanimanje slovenskih vinarjev za mednarodno ocenjevanje. Za uspešen nastop na domačem in evropskem trgu bo namreč objektivna mednarodna ocena vina še kako pomembna.
Na letošnje ocenjevanje je prijavljeno 746 vinskih vzorcev iz 28-ih držav. Ocenilo jih bo 36 enologov iz 18-ih držav.
Delo bo potekalo v šestih šestčlanskih komisijah, ki jim bodo predsedovali priznani slovenski in tuji enologi. V predsedstvu ocenjevanja sodelujeta še dva enologa svetovalca, in sicer Matjaž Kovačič in Tatjana Košmerl, predseduje pa mu dr. Julij Nemanič s Kmetijskega inštituta Slovenije.
Nekakšen uvod v ocenjevanje vinskih vzorcev bo MEDNARODNO OCENJEVANJE ALKOHOLNIH PIJAČ, ki bo letos potekalo dne 29. maja, prav tako v prostorih Ljubljanskega sejma, d.d. Ocenjevalno komisijo bodo sestavljali: Janez Hribar, predsednik ter Mitja Sartori, Ljuba Obreza, Marjan Simčič in Andrej Plestenjak, člani. Komisija bo ocenila 30 vzorcev iz 5 držav: Hrvaške (11 vzorcev), Moldavije (3 vzorce), Švice (1 vzorec), Srbije in Črne gore (2 vzorca) ter Slovenije (13 vzorcev).
Uradni javni izbor in razglasitev letošnjih vinskih šampionov bo v petek, 13. junija 2003, v dvorani A na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
