Na včerajšnji seji so člani Skupščine Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) z generalnim direktorjem ZZZS razpravljali o tekočih in načrtovanih aktivnostih zavoda. Sprejeli so tudi Integralni plan GZS za leto 2020.

Kot je uvodoma poudaril predsednik Skupščine GZS Dimitrij Zadel, delodajalce bremeni tako neustrezna dostopnost do zdravstvenih storitev kot izredno povišanje izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti, ki ima izredno negativne posledice, tako finančne kot organizacijske, na vse gospodarske subjekte. V javni zdravstveni blagajni bo letos za dobre 3 milijarde prihodkov, kar je za tretjino več kot pred šestimi leti. Kljub takšnemu porastu prihodkov ni videti želenih učinkov.

Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS, je komentiral današnje odločanje o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v DZ RS in dejal, da je ZZZS opozoril poslanske skupine in ministrstvo za zdravje, da je predlagana novela zakona finančno vprašljiva,  pavšalni prispevek v višini 29 evrov prenizek, manjka pa tudi ustrezno prehodno obdobje, ki bi zagotavljalo kontinuiranost financiranja zdravstvenega zavarovanja. Hkrati je omenil tudi težave, ki bodo posledica administrativnih in kadrovskih obremenitev različnih institucij, pa tudi delodajalcev. Finančni primanjkljaj bi lahko dolgoročno pomenil tudi zmanjševanje pravic zavarovancev. V svoji predstavitvi je spregovoril o tekočih in načrtovanih aktivnostih ZZZS. Dotaknil se je proračuna ZZZS ter glavnih postavk na strani odhodkov. Tu je izpostavil nadomestila za bolniške odsotnosti, ki v zadnjih treh letih izjemno rastejo, kar po povprečni letni stopnji okoli 10 odstotkov. Med razlogi je navedel ugodno gospodarsko rast z vse večjim številom delovno aktivnih, pa tudi demografske spremembe in pokojninsko reformo. Ob tem je velik porast odhodkov zaznati tudi na področju medicinskih pripomočkov. Največja postavka v proračunu ZZZS pa so zdravstvene storitve, kjer so še vedno številne rezerve – ustreznejša zdravstvena mreža, organizacija dela in menedžment izvajalcev itd.

Med ključnimi izzivi je Sušelj izpostavil nujnost makro načrtovanja na ravni države – postavitve realnega dolgoročnega okvira zdravstva, dolgoročnih načrtov mreže izvajalcev ter ustreznejšega načrtovanja kadrov, specializacij in investicij. Kot izzive je med drugim navedel tudi vzpostavitev sistema vrednotenja zdravstvenih tehnologij in kakovosti, stimulativno – variabilno nagrajevanje delavcev v zdravstvu, nadzor in revizijo. Dotaknil se je tudi Strateškega razvojnega programa ZZZS za obdobje 2020—2025 in ključnih razvojnih izzivov v tem obdobju.

Člani Skupščine GZS so v razpravi opozorili na problematiko dolgotrajne bolniške odsotnosti in na nujnost poenotenja prispevnih osnov in stopenj zdravstvenega zavarovanja. V nadaljevanju je generalna direktorica GZS Sonja Šmuc člane Skupščine seznanila z glavnimi aktivnostmi zbornice v zadnjem obdobju ter planom dela GZS za prihodnje leto. Kot ključne cilje v naslednjem letu je Šmuceva izpostavila učinkovito poslovno okolje, kadrovsko vrzel na trgu dela, internacionalizacjio, inovativnost in digitalizacijo ter krepitev članstva in storitev za člane. Skupščina GZS je Plan dela GZS za leto 2020 sprejela.


Nazaj