Delovna terapija je zdravstveno področje, ki ljudem pomaga, da se kljub različnim boleznim in težavam vključujejo v vsakodnevne aktivnosti. Delovni terapevti v Sloveniji si prizadevajo, da bi prodrli iz zaprtih okolij, kot so inštituti, klinike, zdravstveni domovi, domovi za ostarele, in povečali svojo prisotnost tam, kjer ljudje v vseh starostnih obdobjih živijo in delajo, torej kjer se življenje odvija.
Na to opozarjajo slovenski delovni terapevti pred svetovnim dnevom delovne terapije, ki bo v soboto, 27. 10. Hkrati 25. in 26. 10. v Ljubljani poteka tudi 9. kongres delovnih terapevtov Slovenije, ki ga organizira Zbornica Delovnih terapevtov, ob podpori URI – Soča in pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja.
Poleg izmenjave znanj slovenski delovni terapevti te dneve namenjajo tudi seznanjanju javnosti o tem, da delovna terapija v Sloveniji potrebuje intenzivnejšo prisotnost v družbi, v vseh starostnih obdobjih. Pomemben korak k temu bo tudi pričakovan Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo tudi Slovencem zagotovil oskrbo delovnega terapevta na domu.
Asist. Katarina Galof, predsednica Zbornice delovnih terapevtov Slovenije - strokovno združenje in predavateljica na Zdravstveni fakulteti Ljubljana, je ob tej priložnosti povedala: »V razvitem svetu so delovni terapevti pomemben člen v oskrbi prebivalstva in del vsakdanjega življenja. V Sloveniji imamo zagotovljeno oskrbo delovnih terapevtov v različnih institucijah. Manjka pa nam vključevanje delovnega terapevta v skupnostne oblike obravnav, ki je v razvitih državah dobro uveljavljen način, da posamezniki kljub nekaterim težavam lahko živijo samostojno. Zato smo aktivni tudi pri pripravi Zakona o dolgotrajni oskrbi, kjer sodelujemo pri preverjanju orodja, s katerim se bo ocenjevalo posameznike in bo kriterij vstopa v sistem dolgotrajne oskrbe. Želimo si, da bi zakon stopil v veljavo čim hitreje, saj so potrebe med prebivalstvom velike.«
Delovna terapija je zdravstvena veda, ki spremlja človeka skozi vse življenje. V Sloveniji trenutno deluje okrog 500 delovnih terapevtov, kar pomeni povprečno 25 delovnih terapevtov na 100.000 prebivalcev. To je v primerjavi z nekaterimi razvitejšimi državami (Velika Britanija, Nemčija, Irska, Švedska, Danska, …), kjer je tudi 100 delovnih terapevtov na 100.000 prebivalcev, do štirikrat manj.
Delovni terapevt posameznika skozi obravnavo vodi ob težavah pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti, oceni stopnjo sposobnosti in na osnovi tega izdela načrt za reševanje težav. Npr. oseba po možganski kapi ima težave pri hranjenju, kar je lahko posledica zmanjšane funkcije roke, okrnjenih kognitivnih sposobnosti idr. Delovni terapevt ji pomaga pri izboljševanju spretnosti hranjenja in posledično oseba postane bolj samostojna pri tej aktivnosti in aktivnostih, ki zahtevajo podobne spretnosti. Drugačen primer je podpora osebam z motnjo v duševnem zdravju, ki imajo npr. težave pri nakupovanju, kar je lahko posledica pomanjkanja volje, okrnjenih kognitivnih sposobnosti, različnih fobij ipd. Delovni terapevt jo nauči strategij za reševanje teh težav, kar vodi v izboljšanje spretnosti za obvladovanje širšega okolja. Primer pomoči starejši osebi, ki živi sama in ima s starostjo povezane težave (gibanje, hoja po stopnicah, vstopanje v kopalno kad, doseganje predmetov na višini idr.) je, da ji delovni terapevt pomaga oceniti ovire v stanovanju in ji svetuje ustrezne prilagoditve v podporo varnosti in lažje izvedbe (preprečevanje padcev, nesreč in posledičnih hospitalizacij). Delovni terapevti pomagajo tudi npr. otroku s cerebralno paralizo, ki ne more razviti spretnosti, ki so značilne za določeno starostno obdobje, kar je posledica zmanjšanih gibalnih in kognitivnih sposobnosti. Delovni terapevt ga z izboljševanjem telesnih funkcij pripravlja na kasnejše učenje izvajanja vsakodnevnih aktivnosti.
Potrebe po delovnih terapevtih se zaradi vse večjega števila otrok s posebnimi potrebami, staranja prebivalstva in napredka medicine nenehno povečujejo.
