Arhivsko gradivo predstavlja neprecenljivo bogastvo. To so dokumenti človekove dejavnosti in kot taki predstavljajo nenadomestljiva pričevanja preteklih dogodkov. Zagotavljajo demokratično delovanje družb, identiteto posameznikov in skupnosti ter obrambo človekovih pravic.
Na mednarodnem kongresu arhivov na Dunaju leta 2004 je 2000 udeležencev sprejelo resolucijo, v kateri so pozvali Organizacijo združenih narodov, naj uvede mednarodni dan arhivov. Mednarodni arhivski svet (ICA) je na svojem splošnem zasedanju novembra 2007 razglasil za mednarodni dan arhivov 9. junij. Datum ni bil izbran naključno: 9. junija 1948 je bil namreč pod okriljem UNESCA ustanovljen Mednarodni arhivski svet. Izbiro datuma je takoj potrdila in sprejela celotna arhivska skupnost.
»Arhivi beležijo odločitve, dejanja in spomine. Arhivi so edinstvena in nenadomestljiva dediščina, ki se prenaša iz ene generacije na drugo. Arhive je treba upravljati od njihovega nastanka, da ohranijo svojo vrednost in pomen. So viri informacij, ki podpirajo odgovorne in pregledne upravne ukrepe. Igrajo pomembno vlogo pri razvoju družb, saj varujejo in prispevajo k spominu posameznikov in skupnosti. Odprt dostop do arhivov obogati naše poznavanje človeške družbe, spodbuja demokracijo, varuje pravice državljanov in izboljšuje kakovost življenja.« (Univerzalna deklaracija o arhivih, sprejeta na generalni skupščini Mednarodnega arhivskega sveta, Oslo, september 2010)
Razstava Knjige v arhivu – v službi človeka
V Pokrajinskem arhivu Maribor smo se v našem jubilejnem letu, tj. 90. obletnici delovanja, in na mednarodni dan arhivov odločili pripraviti veliko razstavo z naslovom Knjige v arhivu – v službi človeka. Ta bo pozornost namenila posebni vrsti arhivskega gradiva – knjigam. Le‑te v času in prostoru posameznik povezuje predvsem s knjižnicami. V arhivih pa hranimo knjige, ki nastajajo »v službi človeka«, takšne, ki nimajo založnika, niso publicirane, niso vsakomur dostopne, so pa pomembne za
slehernega posameznika, saj ga tiho, v ozadju, spremljajo skozi vse življenje.
V katerih knjigah lahko najdete svoje ime? Ko ste se rodili, so vas vpisali v rojstno knjigo, vaše ime je mogoče najti tudi v knjigi matičnih listov učencev, če ste bili v šoli zelo uspešni, ste vpisani tudi v šolsko zlato knjigo. Ob zaposlitvi so vas vpisali v matično knjigo zaposlenih, ob sprejemu v bolnišnico v matično bolniško knjigo. Če ste lastnik nepremičnine, je vaše ime vpisano tudi v zemljiški knjigi, če ste imeli opravka z upravnimi posli, je vaše ime zavedeno v delovodnikih, registrih in podobnih knjigah. Tudi sodišča vodijo knjige – vpisnike. Ob poroki vas vpišejo v poročno knjigo in ob koncu življenje poti, je vaše ime zavedeno tudi v mrliški knjigi.
Na razstavi si boste torej lahko ogledali knjige, v katerih so zapisi, ki dokazujejo, da smo se rodili, poročili, izobraževali, bili zaposleni, zavarovani, plačali davke, bili v vojski, pri zdravniku ipd. Z razstavo bomo tako ob 90. obletnici javnosti predstavili poseben segment ohranjenega gradiva in izpostavili njegovo pomembnost. Ob razstavi pa bomo odprli tudi prenovljene prostore na Glavnem trgu. V pritličju stavb Glavni trg 6 in 7 smo namreč v letih 2021 in 2022 prenovili razstavišče oz. predavalnico ter sprejemno pisarno. Nekdanja »Express tajnica«, kot prostore morda poznajo Mariborčani, bo dobila novo vsebino – sodoben prostor, kjer bodo naši uporabniki lahko oddali vloge za pridobitev kopij arhivskega gradiva in pregledovali arhivsko gradivo v klasični ali elektronski obliki, ponujal pa bo tudi priložnostne razstave ter možnost nakupa arhivskih publikacij.
Gre za pridobitev mesta, saj prebivalcem odpiramo še en, že nekaj let zaprt poslovni prostor, ki bo na Glavnem trgu ponovno zaživel – v službi človeka. Razstavo Knjige v arhivu in prenovljene prostore bomo odprli s slovesnostjo ob mednarodnem dnevu arhivov, 9. junija 2023, ob 17. uri v Pokrajinskem arhivu Maribor na Glavnem trgu 7.
