Ljubljana, 2. 6. 2015 – Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) je ob tednu slepih in v letu, ko obeležuje 95-letnico delovanja, podrobneje predstavila dve področji, ki sta za ljudi z okvaro vida vitalnega pomena. Pri prvem gre za Marakeško pogodbo, ki je bila na svetovni ravni sprejeta junija 2013 in vzpostavlja mednarodni okvir, s katerim zagotavlja olajšave in izjeme avtorskih pravic v korist slepih in slabovidnih ter oseb z motnjami branja. Drugo področje pa se nanaša na celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih (CRSS), ki je bila pri nas uzakonjena že leta 2008, vendar pa v praksi še vedno ni uveljavljena. S tem Slovenija bistveno zaostaja za razmerami na evropski in svetovni ravni.
»Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije kot najstarejša slovenska invalidska organizacija letos slavi svojo 95-letnico. Spodobilo bi se, da vsaj ob tem jubileju naša država uresniči dve temeljni človekovi pravici slepih in slabovidnih: pravico do branja in pravico do celovite rehabilitacije,« je povedal Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Dostopnost do informacij je ključnega pomena za sprejemanje odločitev na vseh področjih v življenju slepih in slabovidnih in z ratifikacijo Marakeške pogodbe bi bil storjen pomemben korak v smeri zagotavljanja možnosti za enakopravno vključevanje ljudi z okvaro vida v družbeno okolje. Marakeška pogodba namreč ne vzpostavlja le temeljev za čezmejno izmenjavo knjižničnih gradiv v dostopnih formatih, ampak omejitve avtorskih pravic, ki sicer že obstajajo v ZASP, končno prilagaja digitalnim tehnologijam. Z ratifikacijo pogodbe in ustrezno implementacijo v naš zakon bi slepim in slabovidnim bistveno olajšali dostop do knjižničnih gradiv, tudi tistih, ki so na voljo v drugih državah. Lakota po knjigi, kot pomanjkanje gradiv v prilagojenih oblikah imenuje Evropska zveza slepih, traja že predolgo, saj je le nekaj odstotkov vseh izdanih knjižnih naslovov dostopnih v prilagojenih oblikah. »Želela bi si, da bi Republika Slovenija zbrala dovolj poguma in čimprej - lahko tudi pred Evropsko unijo, ki išče proceduralne izgovore - implementirala Marakeško konvencijo, v obliki, ki bi v čim večji meri upoštevala interese ljudi z okvaro vida in motnjami branja,« je dejala dr. Maja Bogataj Jančič z Inštituta za intelektualno lastnino.
Marakeška pogodba bo stopila v veljavo, ko jo bo ratificiralo vsaj dvajset držav članic Svetovne organizacije za intelektualno lastnino. Do danes jih je to storilo osem, zadnja od njih je bila Španija, kot prva država v Evropski uniji, ki se je odločila za ta korak. Kljub temu, da Slovenija Marakeške pogodbe še ni ratificirala, pa bi lahko olajšave za slepe in slabovidne že vnesla v ZASP.
Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih za večjo samostojnost in neodvisnost
Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih je zasnovana tako, da omogoča interdisciplinarno in kooperativno sooblikovanje rehabilitacijskega procesa. CRSS se naslanja na sodobne strokovne modele ter evropska načela za izvajanje rehabilitacije, ki vključujejo razumevanje dejavnikov posameznika in dejavnikov okolja. Cilj CRSS je celovita obravnava rehabilitanda in njegove družine, s čimer se dosega temeljni cilj rehabilitacije – čim večjo stopnjo samostojnosti in neodvisnosti osebe z okvaro vida. »CRSS omogoča slepim in slabovidnim ponovno vključitev tako v službeno kot tudi socialno okolje. Brez možnosti vključevanja v CRSS so slepi in slabovidni največkrat obsojeni na odvisnost od države, socialnih transferjev in družine,« je povedala doc. dr. Nataša Vidovič Valentinčič, dr. med., vodja ambulante za slepe in slabovidne na Očesni kliniki UKC LJ.
Program CRSS je namenjen ljudem z diagnozo slep ali slaboviden in njihovim svojcem, kadar nastopijo okoliščine, ki za osebo pomenijo bistveno oviranost glede na predhodno stanje, ali pa zmanjšano možnost osebnega razvoja v primerjavi s sovrstniki. Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih je pri nas uzakonjena že od leta 2008, vendar je nihče, ki mu je vid opešal in bi jo zato potreboval, v praksi ne more uveljaviti. »Po svetu so stroka, zdravstvena in socialna politika že davno prepoznali korist CRSS, ki nudi neodvisnost s fizično, psihično, socialno in delovno vključitvijo ter čim bolj enakovredno sodelovanje na vseh življenjskih ravneh. Pri nas imamo za CRSS zakonsko podlago, podporo Zdravstvenega sveta MZ, izdelan program CRSS, uspešen pilotski projekt CRSS, kje pa je volja in pot za realizacijo CRSS? Naši slepi in slabovidni otroci, odrasli in ostareli še čakajo in upajo,« meni prof. dr. Branka Stirn Kranjc, dr. med, predstojnica Očesne klinike UKC LJ. Namen rehabilitacije je doseči čim večjo stopnjo samostojnosti in neodvisnosti. Včasih so za dosego teh ciljev potrebni najrazličnejši medicinsko-tehnični pripomočki, psi vodiči ali posebno usposabljanje asistentov in svojcev, ki vsak na svoj način pomagajo pri preseganju izgube vida. Za uporabo teh pripomočkov, uspešno uporabo tuje pomoči in predelavo čustvenih stisk pa so spet potrebna nekatera nova znanja in nove spretnosti človeka z okvaro vida in njegovih svojcev.
Opis fotografij
1. Dr. Maja Bogataj Jančič in Tomaž Wraber
2. Doc.dr. Nataša Vidovič Valentinčič
