19. januar 2017 - Prvič v zgodovini smo priča zmanjšanju števila obolelih za rakom debelega črevesa in danke. Leta 2012 je za tem rakom zbolelo 200 bolnikov manj kot dve leti prej. »Ta oblika raka vsako leto prizadene več kot 1600 ljudi. Skoraj pol toliko jih tudi umre. Z odkrivanjem bolezni v zgodnjem stadiju lahko število obolelih še znižamo. Poleg uspešnega preventivnega programa pa zdravniki specialisti za svoje učinkovito delo potrebujemo tudi najnaprednejšo tehnologijo,« pojasni prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. in predsednik Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo (SZGH), pod okriljem katerega je na Brdu potekal simpozij »Boljša karakterizacija ali tudi detekcija: Kje je prihodnost?«.

Rak na debelem črevesu in danki se lahko več let razvija brez očitnih bolezenskih znakov, zato so preventivni pregledi, ki vključujejo kolonoskopijo, bistvenega pomena. »Od aprila 2009 do decembra 2015 smo v okviru programa Svit izvedli 50.452 kolonoskopij,« pove prof. dr. Borut Štabuc, spec. internist s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana, in doda: »Endoskopist lahko pri pregledu črevesa zelo zgodaj odkrije predrakaste spremembe in jih odstrani, kar pomeni, da bolnik po operaciji ne potrebuje kemoterapije ali nadaljnjih operacij. S tem pa se močno znižajo stroški zdravljenja.«

Samo v zadnjih šestih letih so tako državi prihranili 12 milijonov evrov. Z najnaprednejšo tehnologijo – ena takšnih je tudi endoskopski aparat z visokoresolucijsko multi LED-tehnologijo – bi bili ti prihranki lahko še večji. Delo s takšnimi endoskopi bo zdravnikom, ki vsak dan opravijo na stotine kolonoskopij, močno olajšalo preglede pacientov. Zakaj, nam je pojasnil primarij Milan Stefanovič, strokovni direktor Diagnostičnega centra Bled in predsednik Endoskopske sekcije SZGH: »Endoskopisti smo s tem dobili možnost, da spremembe ne samo lažje ugotovimo, temveč z visoko natančnostjo opredelimo tudi njihovo naravo. Govorimo o histološki oceni 'in vivo', kar nam lahko pomaga pri odločitvi o možnostih in načinih endoskopske terapije.«

Nov endoskop podjetja Fujifilm bo v kratkem lahko postal del sodobno opremljenih endoskopskih ambulant, doda Primož Struna, direktor podjetja Medip: »Fujifilm je razvil še t. i. LCI-tehnologijo (Linked Color Imaging), ki občutno poveča barvni kontrast opazovanega tkiva. Če povem bolj preprosto: tehnologija LCI omogoča, da bleda barva sluznice postane še bolj 'bela', rdeči odtenki pa še bolj 'rdeči'. Tako zdravnikom omogočimo učinkovitejšo diagnostiko tudi po napornem urniku in večurnem gledanju v endoskopski ekran.«

Poleg znanja in izkušenj zdravniki specialisti za uspešno delo vsekakor potrebujejo tudi kakovostno opremo. Na ta problem sta na okrogli mizi, ki je sledila strokovnim predavanjem, opozorila dva gosta. »Trenutno stanje je katastrofalno. Seveda zato, ker zdravniki delajo v starih in neurejenih prostorih,« prizna prof. dr. Marija Pfeifer, strokovna direktorica UKC Ljubljana, in z veseljem doda, da se že dolgo pripravljajo na prenovo prostorov, v katerih bo kar 18 najnaprednejših endoskopov: »Pred kratkim smo odobrili vse načrte in nakupe pohištva. In jaz mislim, da bo zdaj bolje.« Janez Lavre, v. d. direktorja UKC Maribor, je povzel stanje v njihovih endoskopskih ambulantah: »Prav gotovo je podobno kot v UKC Ljubljana. Ni nič boljše. Kar sem v prvih tednih lahko storil, je, da sem se dogovoril z dekanom Medicinske fakultete Maribor in smo v uporabo dobili za okrog 750.000 evrov opreme.« Dodal je še, da že pripravljajo petletni investicijski razvojni cikel, tudi za opremo klinike.

Zdravniška stroka prepoznava prednosti, ki jih ponuja razvoj znanosti, in se trudi s pridobivanjem sredstev za posodabljanje opreme. Tepeš je poudaril, da si člani SZGH želijo več posluha tudi s strani državnih institucij: »Gastroenterologi poudarjamo, da je vrednost naprav, ki jih uporabljamo pri svojem delu, približno enaka, če ne celo dražja od tistih, ki jih uporabljajo kardiologi. Želeli bi si, da nam takšne vrednosti prizna tudi ZZZS. Prizadevamo si za zdravo, realno ekonomijo, s katero bi s svojim delom dobil toliko sredstev, da bi lahko vsakih pet ali šest let obnavljali naše naprave.« Stefanovič pa je na okrogli mizi delo slovenskih zdravnikov postavil ob bok endoskopskim praksam v tujini: »Lahko rečem, da nimamo slabe opreme, a želimo si še večji napredek. Če lahko na ta način izboljšamo kakovost storitev za pacienta, njegovo zdravje, je to nujno. Spremljati moramo napredek v svetu, saj je to sestavni del kakovosti.«

V program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakastih sprememb in raka na debelem črevesu je vključenih več kot pol milijona oseb, starih od 50 do 74 let. Napredna tehnologija je namenjena tudi za številne druge preiskave. Ker se iz leta v leto vse več ljudi odloča za razširjeni preventivni zdravstveni pregled, v okviru katerega se opravita tudi gastroskopija in kolonoskopija, je številka uspešno izvedenih pregledov lahko še veliko višja. Da ljudje, ki so vsaki dve leti vabljeni na ponovni pregled, ne smejo zanemarjati te možnosti, je jasno poudaril tudi Danilo Türk, ambasador projekta Svit, ki je opravil že tri kolonoskopije: »Človek z leti nabira vsakovrstne izkušnje, lahko rečemo, da jeto stvar dostojnega staranja. Prihodnji mesec bom star 65 let in pri teh letih človek drugače razmišlja kot pri 45. Jaz sem v svoje zdravje pripravljen tudi vlagati - kupiti cenejši avto ali vsaj ne povsem novega, nekaj več sredstev nameniti zazdravilišča in podobne stvari, ki lahko koristijo mojemu zdravju.«

Prilagamo tudi zvočne izjave prim. Milana Stefanoviča, predsednika Endoskopske sekcije SZGH, prof. dr. Bojana Tepeša, predsednika SZGH, Danila Türka, ambasadorja programa Svit, in Primoža Strune, direktorja podjetja Medip.

Podpisi k fotografijam:
1. Prof. dr. Helmut Neumann z Univerzitetne klinike Mainz in Takemasa Kojima, direktor prodaje in marketinga za Evropo, Fujifilm;
2. Predsedstvo simpozija: (z leve) prim. Milan Stefanovič, dr. med. in predsednik Endoskopske sekcije SZGH, prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. in predsednik SZGH, prof. dr. Borut Štabuc, dr. med. spec. internist s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana;
3. Z leve: Janez Lavre, v. d. direktorja UKC Maribor, prof. dr. Marija Pfeifer, strokovna direktorica UKC Ljubljana, zasl. prof. dr. Danilo Türk, ambasador projekta Svit, Andreja Jernejčič, moderatorka okrogle mize, prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. in predsednik SZGH, prim. Milan Stefanovič, dr. med. in predsednik Endoskopske sekcije SZGH;
Gostje okrogle mize so govorili o možnostih boljšega odkrivanja raka prebavil.

Več informacij

Fotografirala je Barbara Reya.