Ljubljana, 26. maj 2015 – Gore zasedajo pomembno mesto v slovenski narodni zavesti, še posebej naš očak – Triglav. Ta skupaj z Aljaževim stolpom predstavlja edinstven krajinski motiv in nenadomestljiv simbol Slovenije. 120. obletnico njegove postavitve, ki jo praznujemo v letošnjem letu, so v Tušu obeležili s gostovanjem razstave Narodnega muzeja Slovenije – »Ta pleh ima dušo!«. V sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije so v jubilejnem letu ustanovili tudi poseben sklad za ohranjanje našega najvišjega zavetišča in poti do njega ter ob otvoritvi gostovanja razstave v Ljubljani opozorili na prijazno obiskovanje alpskih dolin in gora. Razstava, ki spodbuja k razmisleku o ohranitvi naše naravne in kulturne dediščine, bo v Tuš centru Ljubljana BTC na ogled do 21. junija, nato pa se seli v Koper.
Gore so že on nekdaj del slovenske tradicije ter vir narodne zavesti. Posebno mesto v naši zgodovini so dobile v 19. stoletju, ko so se slovenska planinska društva – takrat ključen del nacionalnih gibanj, začela upirati ponemčevanju. Med zavednimi Slovenci je bil dovški župnik, Jakob Aljaž, ki je 15. aprila 1895 vrh Triglava kupil za 1 goldinar. Nanj je še istega leta, v avgustu, postavil stolp, ter tako ponosno označil, da je naš najvišji vrh slovenska last.
»Aljažev stolp zobu časa kljubuje že skoraj 120 let. Njegova ohranitev ni zanimiva le s stališča strokovne, restavratorsko-konservatorske problematike. Pomembna je predvsem njegova zgodba, ki je v še danes več pogledih edinstvena in aktualna. Razstava namreč ne pripoveduje le o stolpu, temveč tudi o zgodovini Slovenije, narodni zavesti in želji posameznika in njegovih somišljenikov, ki se niso prestrašili izzivov in ovir.« je izpostavil mag. Gorazd Lemajič, soavtor razstave in vodja Oddelka za konserviranje in restavriranje v Narodnem muzeju.
Prav natančna kopija stolpa, ki je bila izdelana po istem postopku in iz enakih kosov pločevine kot jih je uporabil Jakob Aljaž, je osrednji eksponat potujoče razstave Narodnega muzeja Slovenije. V Tušu, kjer so gostovanje stolpa omogočili, želijo z ogledom razstave ljudi spodbuditi, da razmislijo o ohranjanju naše naravne in kulturne dediščine, katere del je tudi zapuščina Jakoba Aljaža.
»Ideja, ki stoji za gostovanjem razstave je, da del naše zgodovine približamo čim širšemu krogu ljudi – tudi tistim, ki muzejev običajno ne obiskujejo. S tem želimo spodbuditi zanimanje za nacionalne vrednote in tradicijo. Aljažev stolp je zagotovo eden od ključnih simbolov slovenstva, priljubljen slovenski šport – pohodništvo pa tradicija, ki jo je potrebno negovati,« je poudarila Anja Marjetič, vodja korporativnega komuniciranja Engrotuš.
Da smo Slovenci pohodniški narod dokazuje tudi število aktivnih planincev. Vzpon na Triglav ima že od nekdaj posebno vrednost, Aljažev stolp pa velja za "krstilnico" pravih slovenskih planincev. Zaradi želje po njegovi ohranitvi so v Tušu v sodelovanju s Planinsko zvezo ustanovili Sklad za ohranjanje in vzdrževanje Aljaževega stolpa ter planinskih poti. Vanj bodo namenili del sredstev, zbranih od prodaje posebej označenih izdelkov slovenskih dobaviteljev.
Podpredsednik Planinske zveze Slovenije Miro Eržen, je ob tej priložnosti dejal: »Aljažev stolp je naše najvišje gorsko zavetišče. Na 2864 metrih nadmorske višine kljubuje ostrim vremenskim razmeram, pa tudi marsikateremu človeškemu dejanju. Zato smo veseli, da smo skupaj s podjetjem Tuš naredili korak v pravo smer – tako pri njegovem vzdrževanju, kot pri osveščanju o njegovi vrednosti, ki jo ima za naš narod.«
Zavest o ohranjanju gorske narave so v Planinski zvezi Slovenije podkrepili z novinarsko konferenco pred 6. dnevom Alpske konvencije, ki je sledila odprtju razstave. Odgovorno obiskovanje gora, ohranjanje okoliških dolin ter okolju prijazna mobilnost v Alpah so bile teme, ki so bile v ospredju pogovora med predstavniki Planinske zveze Slovenije, Triglavskega narodnega parka in Ministrstva za okolje in prostor, kontaktne točke za Alpsko konvencijo.
